»Plastike, narejene iz nafte, bo vse manj«

13:37

Proizvodnja plastike se je v zadnjih desetletjih skokovito povečala. Kljub njeni vsesplošni uporabnosti postajamo ljudje vedno bolj pozorni na način njene izdelave in na to, kako in kje ta material konča, ko postane odpadek. Na te izzive se odziva tudi velenjsko podjetje Skaza, ki je lani poslovalo najbolje doslej in preseglo 40 milijonov evrov prihodkov. Družbo kot eden od izvršnih direktorjev od julija vodi Bart Stegeman. Nizozemca, ki odlično govori slovensko, je v našo državo pripeljala ljubezen.

DL3U3383
Bart Stegeman

»Ne glede na to, kaj človek počne, mora dobro poznati predvsem sebe. Menim, da lahko kot direktor Skazi prispevam več, kot če bi bil na katerem drugem delovnem mestu. Velika sreča je, da čisto vsak oddelek v hiši vodijo strokovnjaki, kar je po mojem mnenju ključ do uspešnega podjetja.« Tako razmišlja sogovornik, ki je bil v Skazi do nedavnega vodja oskrbovalne verige in IT in je samo v dveh letih prehodil pot do izvršnega direktorja. Prej je bil med drugim zaposlen v podjetjih Danfoss in Big bang. Kot bistveno izkušnjo, ki jo je pridobil na delovnih mestih na Nizozemskem in v Sloveniji, izpostavlja poznavanje poslovnih procesov od a do ž.

V zadnjem času je plastika kar malo osovražena beseda. Kaj torej pomeni biti podjetje, ki se ukvarja s plastiko in jo ima tudi v svojem uradnem imenu?

Plastika je beseda, ob kateri ljudje hitro zastrižejo z ušesi, nanjo so pozorni. Tako dobiš brezplačno promocijo (smeh) in vsaka promocija je pravzaprav dobra. V podjetju razumemo negativen pomen te besede, vendar se zavedamo, da ljudje brez plastike danes ne moremo živeti. Če pogledamo okoli sebe, vidimo, da so iz plastike narejeni klimatska naprava, računalnik, fotoaparat in številni drugi predmeti. Plastika je odličen material. Vprašanje je le, če je narejen iz nafte ali iz materialov na bioosnovi. Še korak dlje so biorazgradljivi materiali.

DL3U3391
Stegeman se je podjetju Skaza pridružil februarja 2018. Naslednje leto marca bo minilo 11 let, odkar je prišel v Slovenijo. Z ženo sta si dom ustvarila v Ljubljani in kot pravi, sta se dobro odločila. Vesel je, da prestolnica ponuja vse, kar imajo večja glavna mesta, hkrati pa je ravno prav velika in je vse enostavno dosegljivo.

Je bioplastika res prava rešitev ali le muha enodnevnica?

Raziskave kažejo, da je trenutno iz bioplastike in reciklata narejenih šest odstotkov plastičnih izdelkov. Napovedi pravijo, da se bo ta delež v naslednjem desetletju povečal na 50 odstotkov. Izbira materialov je seveda odvisna od namena, ki ga ima izdelek. Pri priboru, krožnikih, pladnjih in podobnih izdelkih mora na primer material ustrezati predpisom, ki veljajo za stik z živili. Kako se bo plastika spreminjala v prihodnosti, je odvisno tudi od zahtevnosti polimerov. Naše podjetje na primer med drugim izdeluje ohišja za elektroštevce, kjer so med drugim steklena vlakna. Njihova lastnost je, da ob morebitnem vžigu kar eno uro zdržijo, da ne zagorijo. Bolj zahtevni kot so izdelki, težje je zagotoviti, da so narejeni iz bio- ali recikliranih materialov. A čez približno desetletje bomo najverjetneje tudi za bolj zahtevne izdelke uporabljali bolj zeleno plastiko, medtem ko bo tiste, narejene iz nafte, vedno manj. Največja svetovna podjetja, ki skrbijo za materiale in testiranja, že iščejo poti, kako znižati cene za reciklat in kako zvišati cene za klasično plastiko, da bi se spremenile razmere na trgu. Razlike med cenami bi rada vložila v dodaten razvoj zelene plastike.

Iz česa vse lahko proizvajate slednjo?

Obstaja več vrst biomaterialov, eden od njih je na primer sladkorni trs. S podjetjem Evegreen preučujemo, kako bi lončke izdelali iz biorazgradljivega materiala. Tega že znamo brizgati. Prav tako se zanimamo, da bi uporabljali riževe olupke. Če bi na primer lončke proizvajali iz desetih različnih materialov, to ne bi imelo nobene dodane vrednosti. Bolje je izbrati manj materialov in vzpostaviti primerno tehnologijo ter cenovno politiko. Sicer pa naš oddelek raziskav in inovacij skoraj vsak mesec postreže s kakšno novo idejo.

Kako razumete kritike, ki pravijo, da z bioplastiko jemljemo hrano ljudem in živalim?

Vedno je treba pretehtati in nekaj žrtvovati. Iz lesa lahko na primer izdelaš stol, lahko pa ga na primer uporabljaš za ogrevanje stanovanja. Za naš piknik set, ki je narejen iz sladkornega trsa, smo izdelali analizo življenjskega cikla. Gre za oceno, kakšen vpliv na okolje imajo vsi deli proizvodnje nekega izdelka. Če bi kupili piknik set iz katerega drugega materiala, bi imel slabši vpliv na okolje. Treba je gledati širšo sliko.

Tudi če uporabljamo lonček za večkratno uporabo, narejen iz biomateriala, je na koncu še vedno plastičen odpadek.

To želimo spremeniti. Zato smo razvili storitev z imenom novo življenje, ki kupcem omogoča, da brezplačno vrnejo naše izdelke. Trenutno smo s storitvijo na začetku, jo pa želimo v prihodnjih dveh letih razširiti. Na ta način bi lahko na primer naše lončke ponovno zmleli, naredili granule in ponovno brizgali izdelke. Ker vemo, kaj je v naših izdelkih, jih lahko načeloma povsem recikliramo. Da bomo to lahko počeli, si prizadevamo tudi za spremembe zakonodaje. Zdaj je izdelek, ki ga kupci vrnejo podjetju, označen kot odpadek. Ker Skaza ni podjetje za predelavo odpadkov, jih sama ne sme predelovati. Pričakujemo, da bo v prihodnosti družbam, ki želijo predelati lastne plastične izdelke, to dovoljeno. Za vračilo izdelkov se želimo dogovoriti tudi z večjimi podjetji in kupci, s katerimi sodelujemo.

Se v Skazi že soočate s pritiski glede znižanja porabe plastike? Predelovalci plastičnih mas v drugih evropskih državah že opozarjajo na krčenje proizvodnje.

Ne bi rekel, da gre za zmanjševanje naročil. Se pa spreminjajo predvsem zahteve naročnikov. Eden naših največjih kupcev je Ikea in ta želi glede na svoje dolgoročne strategije klasično plastiko, narejeno iz nafte, zamenjati z reciklirano ali bioplastiko. Za Ikeo izdelujemo sestavne dele za približno deset modelov izdelkov v različnih barvah. Količine so velike, tako da smo precej zadovoljni. Veliko sodelujemo tudi s podjetjem Landis+Gyr, ki izdeluje ekološke pametne števce.

TINA STRMČNIK
Foto: GrupA

»Da bi se naučil slovenskega jezika, sem na začetku obiskoval tečaj. Pridobljeno znanje mi ni koristilo, dokler ga nisem začel uporabljati. Najpomembneje se mi zdi, da začneš govoriti v tujem jeziku in da se tega ne bojiš. Pri učenju mi je pomagalo tudi to, da sem veliko poslušal radio, predvsem Radio Veseljak. Besedila so namreč precej enostavna in zajemajo vse teme življenja.«

»To, da uporabljamo svoje posode in da zmanjšujemo količine plastične embalaže za enkratno uporabo, se mi zdi edina prava pot k zmanjšanju plastičnih odpadkov.«

Več v tiskani izdaji Novega tednika!

DL3U3332
Ko ni v službi, se precej ukvarja z dveletno hčerkico, rad bere, gosti obiske družine z Nizozemske. Leta 2012 je postavil Guinessov rekord, ko je hitropotezno damo brez prekinitve s soigralcem igral kar 24 ur. Občasno še obišče turnirje te igre po Evropi.