Podarjene ocene v osnovni šoli so slaba popotnica za življenje

12:24

Dr. Darko Zupanc, direktor Rica, o inflaciji visokih ocen v osnovnih šolah, o NPZ in maturi ter (ne)pravičnosti v izobraževanju
Če so učenci v šestih in devetih razredih osnovnih šol v minulih dneh že izvedeli za rezultate letošnjega nacionalnega preverjanja znanja, se dijaki v teh dneh še potijo ob pisnih maturitetnih izpitih. Za pripravo in izvedbo omenjenih zunanjih preverjanj že vrsto let skrbi Državni izpitni center – Ric, ki ga skoraj dve desetletji vodi dr. Darko Zupanc. Pred tednom je na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju (MFDPŠ), kjer je docent, predaval o tem, kaj podatki povedo o kakovosti izobraževanja in o (ne)pravičnosti v našem izobraževanju.
Tema ga zanima že vrsto let in s tega področja je tudi njegova doktorska disertacija. Meni, da se pri nas premalo govori o tem, da naše šolstvo ni dovolj pravično za vse skupine mladostnikov in da se to odraža tudi v odraslosti. »Učitelji in šole lahko najbolj vplivajo na nepriviligrane skupine otrok in na tiste z nizkimi dosežki znanja. Če se ti otroci v šoli ne naučijo veliko, to težko nadoknadijo, saj je šola zanje glavni vir napredovanja. V devetem razredu se to dobro vidi, eni so briljantni, drugi še skoraj funkcionalno nepismeni.« Ob tem opozarja, da raziskave v svetu kažejo, da je le 25 odstotkov ocene pojasnjene z znanjem, na ostali del vplivajo trud, vztrajnost, vedenje, učne navade, osebnostne lastnosti, status družine, spol, nacionalnost … Tudi zato se zavzema za zunanje preverjanje znanja, kjer pri pisanju testov ni pomembno, kdo jih je reševal, ampak kako jih je rešil.
Že pred leti je pisal o tem, da imamo v osnovnih šolah inflacijo visokih ocen, kar se pozna kasneje na višjih ravneh šolanja, saj za vsemi temi ocenami ni primerno visokega znanja, kar kažejo primerjave v okviru mednarodnih raziskav. Marsikje smo bili pod povprečjem držav OECD. Zadnja leta se razmere sicer izboljšujejo, ugotavlja, a še ni razloga za veliko zadovoljstvo. »Težave, ki so se začele v osnovnih šolah, so se selile v srednje šole in se sedaj izrazito čutijo na fakultetah. Univerzitetni učitelji so presenečeni, kakšni študentje prihajajo. Tisti, ki znanja v osnovni šoli ne dosežejo, se jim to vleče naprej. Rešitve morajo zato biti celovite,« meni dr. Darko Zupanc, po osnovni izobrazbi profesor fizike, ki ima rad številke, tabele in grafe, saj meni, da so podatki najbolj zgovorni.
Kje je po vašem mnenju razlog za inflacijo visokih ocen, ki ne temelji na ustreznem znanju osnovnošolcev?
Nočem soditi med tiste, ki pravijo, da je bila osemletka v redu, medtem ko je devetletka zanič. Res je marsikatera slabost sovpadla z uvedbo devetletke, vendar zadeva ni črno-bela. Strinjam se, da težavo predstavlja inflacija visokih ocen in da je ogromno odličnjakov, čeprav uradno ni več splošnega uspeha. Nova osnovna šola je prinesla ocenjevanje tako imenovanih vzgojnih in izbirnih predmetov, kjer je povprečje ocen že skoraj pet, kar vpliva na višji splošni uspeh. Na uspeh vplivajo tudi izbirni predmeti, ki so praviloma tudi visoko ocenjeni. Nenazadnje pa so tudi povprečne ocene pri tradicionalnih obveznih predmetih v zadnjih desetletjih višje, kot so bile včasih. Prehod v srednjo šolo je tudi zato za marsikoga boleč. Mladim privoščim dobre ocene, ampak mislim, da jim z nerealno visokimi ocenami ne naredimo velike usluge, če imajo konec osnovne šole skoraj same petice, potem pa mnogi od teh dobivajo v srednji šoli dvojke in celo enice.
So tega krivi učitelji, morda starši s svojimi visokimi pričakovanji in zahtevami?
Tako kot rešitve niso enostavne, so tudi vzroki preplet mnogih dejavnikov. Zgodbe, da starši hodijo v šolo in na nek način pritiskajo na učitelje, niso izmišljene in to je zagotovo eden od dejavnikov. Najbrž je to obdobje visokih ocen sovpadlo tudi s časom permisivne vzgoje. Če se otrokom dopušča več, kot se jim je včasih, je tudi nagrajevanje večje. Krivično se mi zdi, če posameznemu učitelju naprtimo odgovornost za to, pri čemer sem jezen, da nismo dovolj zgodaj tega opazili sistemsko in se odzvali. Ko sem sam začel pisati in govoriti, da to lahko pomeni težave, sem bil deležen kritike, kaj se grem, češ da otrokom ne privoščim visokih ocen in s tem boljše samopodobe. Glede inflacije visokih ocen še vedno ni sistemskega soglasja, da je to resna težava.
V srednji šoli se isti pojav vidi pri internem ocenjevanju pri maturi. Interni deli predstavljajo le 20 odstotkov ocene, a so tako visoko ocenjeni, da za to ni nobene resne strokovne utemeljitve. Naši povprečni srednješolci niso svetovno gledano tako blesteči v eksperimentalnem delu naravoslovja, a imajo v povprečju pri tem 80 do 90 odstotnih točk, pri pisanju seminarskih nalog tudi nič ne kaže na posebno ustvarjalno in samostojno delo, a imajo čez 90 odstotnih točk, tudi naše verbalno izražanje ni briljantno, pa so interne ocene ustnih delov izpita zelo visoke …

Več v tiskani izdaji Novega tednika

TC, foto: GrupA

_L3U7001