Ponovno obujena pobuda o nedeljskem zaprtju trgovin

Temeljni družbeni razmislek ali mlatenje prazne slame?

11:55

Da lahko državljani ob nedeljah shajamo tudi brez odprtih trgovin, smo pred več kot desetletjem volivci povedali že na referendumu. Karavana je šla dalje, zgodilo se ni nič. Ker so se sindikati in trgovci dogovorili, da lahko ohranijo kozo celo in volka sitega. Zdaj zagovorniki zaprtja trgovin opozarjajo, da je takšna ureditev splošno družbeno škodljiva. Ker volk ne bo nikoli sit, koza pa je vse bolj shirana.
Nepovezani poslanec Andrej Čuš je v začetku oktobra v državni zbor vložil novelo Zakona o trgovini, s katero predlaga uresničitev referendumske volje ljudstva in zaprtje trgovin ob nedeljah. Leta 2003 so neuspešna pogajanja med sindikati delavcev trgovine in delodajalci povzročila razpis referenduma o odpiralnem času trgovin. Na njem je 57,5 odstotka volivcev podprlo omejitev odpiralnega časa trgovin, 41,7 odstotka je bilo proti. Bo 14 let pozneje politika uveljavila voljo ljudi ali bo spet le malce zabrbotalo v loncu sindikalnih pravic?

Socialnim partnerjem je po pogajanjih v teh dneh vendarle uspelo skleniti in tudi podpisati dogovor, ki so ga danes predstavili javnosti. Tako ga je med prvimi Ladi Rožič predstavil tudi za našo medijsko hišo, potem ko je v prejšnjem prispevku celovito osvetlili problematiko nedeljskega in prazničnega dela ter neenakomerne razporeditve delovnega časa.  Glede slednjega so sindikati z delodajalci dosegli naslednji dogovor:

S svojo pobudo ne bo odnehal
Andrej Čuš, nepovezani poslanec, za uresničitev referendumske volje ljudi
Kot pravi Čuš, je po 14 letih novelo zakona vložil v prvi vrsti iz demokratičnih razlogov. »Ljudje so o tem že odločali na referendumu, ki so ga tudi plačali. Parlament je na koncu v sodelovanju s kapitalom voljo ljudstva izigral. Tudi zaradi te izkušnje nekateri ljudje na referendume in volitve ne hodijo več, saj so prepričani, da je vse ›brez veze‹,« je jasen Čuš, ki se je za novelo zakona odločil tudi zaradi slabega socialnega položaja zaposlenih v trgovini.

Bolj kot zaprtje trgovin pomembno pošteno plačilo
Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine
V sindikatu delavcev trgovine, kot je povedal Ladi Rožič, generalni sekretar, ne nasprotujejo nedeljskemu zaprtju trgovin, kot se zmotno navaja v medijih. Menijo pa, da bi moralo biti plačilo nedeljskega in prazničnega dela za trgovke in trgovce tako visoko, da se delodajalcem ne bi splačalo imeti odprtih trgovin. In predvsem s tega stališča so smiselne primerjave s sosednjo Avstrijo.

Proti nedeljski nelojalni konkurenci
Franc Jager podpira nedeljsko zaprtje trgovin
Trgovsko podjetje Jagros zaposluje že več kot 600 ljudi, od tega jih samo 10 odstotkov ni neposredno povezanih s trgovino. Direktor in lastnik Franc Jager je med redkimi, ki jasno in glasno poudarjajo, da nedeljsko zaprtje trgovin podpirajo.

Kako je v Avstriji in na Hrvaškem?
Onkraj Šentilja nedeljska tišina, onkraj Sotle živžav
Slovenci po nakupih že od nekdaj radi zahajamo tudi čez mejo. Predvsem s severnimi sosedi se radi tudi primerjamo. Kako so torej to področje uredili oni?

Tolažilni sprehod po katedralah potrošništva
Psihologinja Ana Miletić Herič o trgovskih trikih oziroma strategijah pospeševanja prodaje
Sodobni trgovci se s psihologijo ukvarjajo vsaj toliko kot z ekonomijo. V zahodnem svetu, kjer je vsega preveč, je za dobro prodajo predvsem treba pritisniti na prave psihološke tipke. Zato je danes v trgovinah vsaka malenkost domišljena do potankosti. Razporeditev izdelkov, osvetlitev, glasba, napisi, embalaža, posebne ponudbe, enkratne priložnosti … Vse pripomore k temu, da se domov vrnemo bolj obloženi, kot bi si v resnici želeli.

Članek lahko v celoti preberete v Novem tedniku 30. novembra 2017. 

OB ROBU
Je bila prej kura ali je bilo jajce …
Hodimo ob nedeljah v trgovska središča, ker so pač odprta in je to ena od možnosti, ki se nam na prost dan ponuja, ali so trgovska središča odprta, ker kupci po vsej sili še v nedeljo rinemo tja? V teh dneh sem se zapletla v kar nekaj zanimivih menjav stališč, ki so se tu in tam prav burno zaiskrile. Pustimo ob strani poklice, ki zahtevajo tudi nedeljska in praznična dežurstva, a ob nedeljah in praznikih danes delajo tudi v vrsti proizvodnih podjetij, kjer za to ni nobene življenjske nuje. O njihovih stiskah ne govori nihče. Da je nasploh težava delo na petek in svetek, ne pa odprte trgovine v nedeljo, se je pridušala prijateljica. »Če se ne bomo lotili težave pri korenini, je ves pomp okrog trgovin mlatenje prazne slame.« Spet druga je trdila, da bomo morali opraviti z balkansko miselnostjo in končno poprijeti za delo, četudi v nedeljo.
Pa pojdimo v to smer. Če torej v nedeljo že vse vrvi tako kot vsak drug dan, ni nobenega razloga, da ne bi delala tudi moja frizerka – nenazadnje imam ob nedeljah pisan čas za novo pričesko. Le zakaj ne bi bili odprti knjižnice, razni uradi in tako naprej? Skrajna slika, ampak bolj kot je v nedeljo samoumevno pohajanje po trgovskih središčih in drugih trgovinah, manj je samoumeven tudi moj in vaš prost nedeljski dan. Delovno etiko so na primer Japonci prignali do takšne skrajnosti, da izgoreli posamezniki zaspijo kar na tleh podzemne ali na pločniku ob cesti. Ob tem, da lahko desetina ljudi na svetu proizvede vse, kar človeštvo potrebuje. Komu na čast torej kolo kapitala kot hrčki neumorno poganjamo vsi ostali? Z delom na petek in svetek? Živimo, da delamo, ali obratno? Zame vprašanje odprtih trgovin v nedeljo nima veliko zveze s sindikalnimi pravicami. Če teh ne bomo rešili v šestih dneh, se sedmega zaman napihujemo. Gre za vprašanje, v kakšnem svetu hočemo živeti. Je preveč lahkoverno pričakovati, da bi se ta tu in tam upočasnil zavoljo ljudi in stvari, ki v resnici nekaj štejejo? V Švici – težko bi ji rekli balkanska država – se v soboto sredi dneva zaprejo vse trgovine. In o čem smo že sanjali enkrat daleč nazaj, ko smo si omislili svojo državo?
StO