»Poučevanje mladih je poklic in ne služba«

9:03

Med letošnjimi prejemniki najvišjih celjskih občinskih priznanj je tudi Gimnazija Celje – Center, ki je prejela srebrni celjski grb za dolgoletno uspešno delo v vzgoji in izobraževanju in za povezanost z okoljem. Šola se ponaša z več kot stoletno tradicijo, ponujala je mnoge izobraževalne programe, od nekoč znanega učiteljišča do pedagoške gimnazije. Na to tradicijo se navezuje današnji program predšolske vzgoje, ki ga dopolnjujeta splošna in umetniška gimnazija likovne smeri. Zanimanje za vpis je zadnja leta tolikšno, da šola vseh mladih, ki bi se želeli vpisati, žal ne more sprejeti. Od leta 2014 šolo vodi Gregor Deleja, profesor glasbene pedagogike, ki še vedno tudi poučuje, ker mu je to v veliko veselje, in vodi fantovsko vokalno zasedbo FaVoZa, ki je le ena od številnih v šoli. Nedavno je nastopil svoj drugi mandat.
Na vprašanje, ali se strinja, da je za uspeh šole pomembno sodelovanje vseh zaposlenih, ki se skupaj trudijo za iste cilje, odgovarja: »Brez tega ne gre. Pomembno je tudi sodelovanje s prejšnjimi generacijami dijakov in učiteljev, ki so šoli dali poseben pečat, in vse to skupaj je pripeljalo do širšega priznanja. Posebej veseli smo priznanja lokalne skupnosti, saj veste, da je v Sloveniji včasih v svojem kraju težko biti prerok. Ponašamo se tudi z drugimi priznanji, na primer s Kumerdejevim, ki je najvišje priznanje v šolstvu. Posebej pri srcu nam je lanski sprejem šole v mrežo evropskih točk za nadarjene otroke, kar je tudi dokaz, da smo na pravi poti,« pravi sogovornik. GCC je tudi edina srednja šola v Sloveniji, ki se ponaša z nazivom kulturna šola.
Ko ste leta 2014 prvič postali ravnatelj, ste verjetno zagrizli v zahtevno nalogo vodenja šole s približno tisoč dijaki in 80 učitelji. Kaj se vam je takrat zdelo najtežje?
Verjetno je največji izziv predstavljalo povezovanje vseh, ki oblikujejo šolski prostor. Ena ključnih težav pri poskusih reforme šolstva je, da se nikoli ni znalo na pravi način vpeti tistih, ki skrbijo, da je šola del življenja in ne neka oddaljena akademska ustanova. Upam, da smo uspeli povezati vse – dijake in starše, nekdanje dijake in učitelje – izkoristiti vse izkušnje in temelje ter da znamo zreti naprej in ne počivamo na nekdanjih lovorikah. Svet se tako hitro spreminja, da bi šola res izgubljala, če se ne bi skušala skupaj z njim spreminjati oziroma se prilagajati v pozitivnem smislu in če ne bi iskala nekaj več, kar bo dijakom dalo prava izhodišča za nadaljevanje karierne poti. Ko gredo od nas, so odrasli in jih čakajo drugačni izzivi v življenju, kot so le pisna in ustna preverjanja znanja ali matura.
Kakšna je po vašem mnenju vloga vodje oziroma ravnatelja šole? Kakšen vodja ste vi?
Temeljna naloga vsakega vodje je, da skuša predvsem povezovati vso ustvarjalno energijo vseh, ki oblikujejo šolski prostor. Trudim se, da nihče ne bi delal tistega, kar mu ni blizu. Pri dijakih in sodelavcih iščem nekaj, za kar morda še sami ne vedo, da imajo, in s čimer bi lahko prispevali k delovanju na formalni ravni ali pri neformalnem šolskem delu, po čemer je šola znana.
Je res, da ste dijakom vedno na voljo? Ali to kdaj izkoriščajo?
Ne, ne izkoriščajo, je pa odprtost vodstva šole zahtevna za obe tajnici, ki sta na »prvi fronti«. Oba pomočnika in tudi sam imamo vrata vedno odprta za kogarkoli, v prvi vrsti za dijake in starše ter vse ostale partnerje, s katerimi šola sodeluje. Ta odprtost in hitra odzivnost se mi zdita dober zgled za vse, ki bodo nekoč sami stali na mestu vodje na različnih področjih. Prav je, da gradimo kakovostne odnose.
Delate z mladimi. Ali to človeka ohranja mladostnega ali je vedno težje slediti vsemu, kar mlade danes zanima?
Na nek način je stik z mladostjo neprecenljiv, da človek ostaja mlad ali da se loti nečesa, česar se sicer ne bi, če ga dijaki ne bi postavili pred novo dejstvo. Ob tem vsako leto čutiš oddaljenost od svojega časa najstništva. Ampak poklic učitelja je res poklic v pravem pomenu besede. Ne gre toliko za službo. Če človek to dojema kot službo, bolj čuti leta, kot če verjame, da je poklican, da nastopi v vlogi mentorja, ki zna z izkušnjami in modrostjo starejšega utirjati pot mlademu človeku in mu pomagati. Težko je, ko se znajdemo na področju novih tehnologij, po drugi strani pa drži misel, ki jo je nekdo nekoč izrekel, in sicer da bi se morali učitelji vsak dan zavedati, da si ne moremo privoščiti, da ljudje iz 20. stoletja poučujemo ljudi iz 21. stoletja z metodami 19. stoletja. Ko imaš to pred očmi, prilagajaš temu tudi svoje delo.

TC, foto: SHERPA

Več v tiskani izdaji NT

Gregor Deleja - 26.4.2019 poslana na NT
Gregor Deleja

narocite-nt

Deli