Pravljični vrt ob cerkvi svetega Roka

Na obisku pri Nadi Vreže, ki je nad Šmarjem pri Jelšah zasadila pravo kozjansko Toskano

12:16

Za dvema velikima več kot sto let starima lipama in orehom ob cerkvi svetega Roka se skriva očarljiva stara hiša z bogato zgodovino. Niti slutiti ni mogoče, da se za hišo razprostira prava cvetlična pravljična dežela, ki jo je ustvarila Nada Vreže, predana vrtnarka, po poklicu agronomka. Ko naju je s fotografom povabila skozi hišo na lepo in praktično zasnovano leseno teraso, umeščeno med hišo in češnjo, ki je prav te dni bogato obrodila, se nama je odprl pogled, ki jemlje sapo.

Nada Vreže, ogledni vrt, Šmarje pri Jelšah- 30.5.2017 poslana»Očetov stric Ivan Vreže, ki je bil duhovnik v Mariboru, je pred približno sto leti kupil hišo in veliko posest,« pravi Nada Vreže, ki zdaj skrbi za polovico hiše in njeno okolico. Oskrbnik posestva je bil sprva Ivanov brat Jurij, ki je obenem tudi Nadin dedek. »V hiši je živela tudi očetova sestra Anika, moji starši pa so si kasneje v mansardi uredili počitniško domovanje. Oče Jurče je bil glasbenik, zborovodja in učitelj glasbe. Na tem pobočju, kjer je zdaj moj vrt, je gojil vinsko trto in z ljubeznijo prideloval odlična vina.«
Nada Vreže je po končanem študiju poučevala v Vrtnarski šoli Celje, pred tem je nekaj časa delala tudi v Vrtnarstvu Celje. Po poučevanju je bila zaposlena tudi v Kozjanskem parku, zatem je stopila na samostojno podjetniško pot. Že med poučevanjem je svoje strokovno znanje oblikovanja vrtov in izjemno poznavanje rastlinskega sveta preizkušala ob tej večstoletni kozjanski hiši. Načrtnega oblikovanja vrta, kakršnega lahko obiskovalci občudujemo zdaj, se je lotila šele pred približno dvajsetimi leti. »Starša sta ljubezen do narave prenesla tudi name. Mama Zdenka je še do lani obdelovala zelenjavni vrt in vsaj del njene dosedanje vitalnosti kljub sedanjim zdravstvenim težavam zagotovo izvira iz preteklega vsakodnevnega vrtnarjenja.« Nada in Zdenka Vreže pretežni del leta stanujeta v tej hiši, skrb za okrasni in zadnje leto tudi zelenjavni vrt je zdaj Nadina domena. Nada pripravlja izobraževanja, predavanja, delavnice, piše strokovne članke o vrtnarjenju in vodi oglede po svojem veličastno zasnovnem vrtu.

Vrt vseh struktur in barv
»Moj vrt ni zbirateljski,« skromno pravi Nada Vreže, čeprav lahko v njenem domiselno zasnovanem zelenem kotičku občudujemo številne zanimive rastline. »Vedno so me najbolj prevzeli vrtovi, ki so bili premišljena kombinacija oblik in rastlin. Ne nujno zgolj žlahtnih. Pomembna je celota, v kateri so določene rastline uporabljene. Prvo pravilo, ki ga vedno upoštevam pri izbiri, je življenjsko okolje rastlin. Vsako bitje se najlepše razvija in cveti tam, kjer so pogoji zanj najboljši.«

»Name je močno vplivala Jelena de Belder, priznana dendrologinja in žlahtniteljica rastlin. Večkrat sem jo obiskala in bila pri njej na izpopolnjevanju. Vtisnila je pečat mojemu življenju in mi bila v navdih pri snovanju mojega vrta, ob njeni strokovnosti pa jo cenim tudi kot izredno plemenito in toplo osebo. Odprla mi je oči tudi glede manj znanega dejstva, da so užitni tudi številni cvetovi.«

V vrtu Nade Vreže najdemo parkovna drevesa in velike grmovnice, za njegovo strukturo pa skrbijo zimzeleni pušpan, tisa, bodika in lovorikovec, a tudi listopadni gaber. Ker je lega vrta nagnjena, so že njeni predniki na tem mestu postavili škarpe. Sama je svojo zasnovo okrasnega vrta temu prilagodila in dodala še dvoje izvirnih stopnic na zadnjih dveh terasah. Na mestu, kjer je Nadin oče gojil vinsko trto, se zdaj razprostira največja, osrednja terasa, ob njej je brežina s trajnicami, ki ljubijo sonce in vročino, kot so sivka, origano, mačja meta, različne vrste žajblja, šipki, gavre, lan in trave. Na mestu, kjer je imela mama včasih zelenjavni vrt, je našla svoje mesto t. i. toskanska greda. Nada Vreže je iz približno 250 sadik pupšanov oblikovala trikotnike (ki spominjajo tudi na črko v – Vreže). »Te zasnove sem se lotila najprej s svinčnikom in papirjem, navdih pa sem dobila v francoskem parku Villandry. Tam imajo gredice zelenjave obrobljene s pupšani. Mama, ki je skrbela za zelenjavo, ni bila preveč navdušena, da bi v te trikotnike posadila zelenjavo, zato je za to poiskala drug prostor. Zdaj ko se soočamo s pupšanovo veščo, sem mami lahko hvaležna za njeno odločitev.« Namesto zelenjave je Nada v trikotnike zasajala trajnice. V toskanskem delu je že bila tudi urejena pohodna pot, ki jo je Nada želela urediti malo drugače. Zgolj s prestavitvijo pohodnih plošč in nasadom različnih vrst timijana je nastala prava dišavna pot.

Z roko v roki z naravo
V Nadinem vrtu se izjemno dobro počuti tudi figa, ki rodi dvakrat letno. Prav posebna pa je zgodba o bodiki. »Mama je pred štiriinštiridesetimi leti očetu za rojstni dan podarila štiri sadike. Dve je posadila pred hišo ob orehu dve pa v spodnji del vrta, češ, ena se bo že prijela. Na veliko presenečenje so se prijele vse štiri, v vsakem ›paru‹ pa sta združeni moška in ženska sadika. Najbrž ni naključje.«

Za vrt Nade Vreže so značilni tudi izjemni razgledi na Zgornje Tinsko, Sljeme, Žusem, Rudenco, Vinski vrh, Svetino, Rifnik, Kum, Kalobje, Lisco in številne kozjanske hribčke, bogate s trto in topoli, ki spominjajo na Toskano. »Kot naj bi povedal Ivan Vreže, se je s Svetega Roka ob dobri vidljivosti videlo 72 cerkvic,« še dodaja Vrežetova.

Tudi resnično prav poseben vrt na Kozjanskem ni naključje. In ni zgolj rezultat pridnih rok in bogatega znanja. Je predvsem sad globoke predanosti naravi. Ni rezultat zgolj načrtnega zasajevanja, marveč sad sodelovanja z naravo. Kako je drugače mogoče pojasniti, da se na primer gavra v vrtu zaseje sama, in to prav na nekem mestu, kjer se najbrž nobena druga rastlina ne bi počutila tako dobro? Verjetno bi marsikdo takšnega »vsiljivca« odstranil, ker natančno ta rastlina ni bila v njegovem saditvenem načrtu. Naša gostiteljica pa je gavro na tem mestu pustila. »Včasih narava sama najde najboljšo rešitev,« smeje pravi Nada Vreže.

MARJETKA R. LESJAK
Foto: SHERPA

narocite-nt

Deli