Razkošni ples v čast sv. Ane in lepih Anic

Anin ples v Rogaški Slatini še danes ohranja draž skoraj 200-letne tradicije

19:58

Ana blesti v novi obleki. Tako razkošne in bogate najstnica še ni imela. Ta večer je za njeno družino pomemben, za njo pa prelomen. Prvič se bo predstavila v družbi, prvič zaplesala z mladimi kavalirji. Kot Ana bo na najpomembnejšem družabnem dogodku v sezoni še posebej v časteh. In morda jo bodo izbrali tudi za najlepše dekle večera. Samo še malo in odprla se bodo vrata v bleščečo dvorano. Fanfare bodo naznanile najtežje pričakovan večer v letu. Anin ples se bo začel …
Danes na Aninem plesu ne medlijo več mlade debitantke pomembnih družin, a draž najbolj elitnega družabnega dogodka na Slovenskem je organizatorjem uspelo ohraniti. Dame se za to priložnost odenejo v dolge bogate obleke, gospodje morajo poskrbeti vsaj za smoking in črn metuljček, če že ne za frak z belim metuljčkom. Tudi v tem juliju – 26. namreč praznuje zavetnica Rogaške Slatine, Marijina mati, sv. Ana – so se na parketu Kristalne dvorane v Grand hotelu Rogaška zavrteli na »slovenskem opernem plesu«.
Naša dediščina ni samo kmečka
Anin ples ima zavidljivo tradicijo, ki sega v leto 1835. A kot je v svojem raziskovalnem delu ugotavljal zgodovinar Anže Kerč, meščanske in plemiške tradicije na Slovenskem v narodno dediščino ne sprejemamo zares. To je na lastni koži kot dolgoletni plesalec in zadnja leta tudi umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt občutil tudi sam. »Leta 2013 smo na letnem koncertu predstavili nasprotje plesne kulture nižjih in višjih družbenih slojev. Odzivi so bili zelo burni, češ da slednje sploh ni slovensko.« V prepričanju, da v narodno dediščino sodi še kaj več kot zgolj kmečko izročilo, je za predmet magistrske naloge na študiju zgodovine izbral meščansko plesno kulturo v 19. stoletju. Eden izmed plesov, ki ga je bilo v tem času moč postaviti ob bok večjim plesnim prireditvam drugod po monarhiji, je bil prav Anin ples oziroma Annaball v Rogaški Slatini. Podobno veličasten je bil še ples na dan rojstnega dne njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa I.

Celoten članek lahko preberete v Novem tedniku 27. julija 2019.