Receptov ne zapisuje, ustvarja po navdihu

Z mešanjem pijač na poti k svetovnemu vrhu

16:17

Anže Šmid je mlad in nadarjen barman, ki pogumno z velikimi koraki stopa v svet svetovnega mešanja pijač. Na nedavnem svetovnem kongresu, ki ga je gostila Kitajska, je v močni konkurenci v kategoriji koktajlov s penečimi vini osvojil sedmo mesto. Je aktualni državni prvak, s svojim delom in kreativnim duhom si je v zadnjih letih prislužil tudi kar nekaj priznanj za barmana leta. Posebno mesto med številnimi priznanji ima v njegovem srcu zlato odličje z evropskega mladinskega prvenstva.
DL3U4578
24-letnik iz Topolšice se je z mešanjem koktajlov oziroma barmanstvom prvič srečal v velenjski srednji šoli za gostinstvo in turizem. »Pridružil sem se krožku barmanstvo, kjer smo se učili osnov. To sodelovanje pri krožku me je popeljalo na moje tekmovanje na Bledu,« se barmanskih začetkov spominja Anže Šmid. Že kmalu v srednji šoli je spoznal, da ga svet pijač, tisočerih okusov in nešteto možnih kombinacij zelo privlači. Tako je vedno več časa posvečal pripravi najrazličnejših mešanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. »Pri barmanstvu mi je najbolj všeč svoboda, ki mi omogoča razvoj lastnih kreacij in nenehno odkrivanje novega. Na voljo je skoraj neomejena število sestavin. Možnih sestavin je na svetu toliko, da je nemogoče vse poznati. In tako lahko vsak dan na svoj seznam zapišeš kakšno novo,« z žarom v očeh razlaga o lepotah barmanstva. »To je podobno kot pri kuharjih, tudi oni se tako kot mi igrajo z nešteto okusi.«
Ko se je Anžetu pred leti ponudila priložnost za sodelovanje z restavracijo Galerija okusov, jo je zgrabil z obema rokama. Vesel in hvaležen je, da je zaposlen v okolju, ki mu omogoča širitev in izpopolnjevanje znanja. Delo v gostinstvu je lepo, pravi, čeprav je lahko kdaj tudi naporno. A kot poudarja, ob mešanju in pripravi koktajlov pozabi na vse in je preprosto srečen. »To res rad počnem,« pravi mlad barman, ki se je leta 2017 priključil slovenski stanovski barmanski organizaciji. S tem si je odprl tudi vrata na največja domača, evropska in svetovna tekmovanja.
DL3U4617Na Kitajsko z gospodom Grapom
Novembra je tako kot slovenski predstavnik sodeloval na 68. svetovnem kongresu barmanov, na katerem so se v šestih različnih kategorijah predstavili najboljši barmani iz 63 držav. Anže se je predstavil z avtorskim koktajlom, ki ga je poimenoval Mister Grape, in zasedel odlično sedmo mesto. »Čeprav je to odličen rezultat, si želim še kakšno stopničko višje,« ambiciozno prizna. »Je pa to vsekakor zame izjemna izkušnja. Najprej si nisem znal niti predstavljati, za kako veliko tekmovanje v resnici gre.«
Nastop na tovrstnih tekmovanjih ima določene zakonitosti, ki nastopajoče nekoliko omejijo pri izbiri sestavin. »Tako sem moral v recepturi obvezno uporabiti kitajsko pijačo baijiu in nekaj od likerjev De Kuyper. Tudi ostale sestavine – razen svežih sokov – so morale biti s sponzorske liste,« pojasni in kot zanimivost razkrije, da je kitajska žgana pijača baijiu najbolj prodajana pijača na svetu, saj letno prodajo več milijonov steklenic. Večino tam, kjer jo tudi proizvedejo. Na Kitajskem. Zgolj odstotek je izvozijo.
Ime koktajla, ki ga je Anže Šmid pripravil za to priložnost, izhaja iz izpeljanke angleške besede »grape«, kar v angleščini pomeni grozdje, iz katerega naredijo tako konjak kot šampanjec. »Tudi prvih pet črk besede grenivka v angleščini je »grape«, tako da en del navdiha za ime izhaja iz sestavin,« pojasni. In kdo je ta Mister Grape? »Je mlad urejen fant, ›šarmer‹, ki je ves čas iskal ljubezen, a ni našel prave. Zato je dekleta tudi pogosto razočaral. Nato je odšel na Kitajsko, kjer je spoznal dekle, ki mu je bilo zelo všeč. Vendar prvi odziv dekleta ni bil takšen, kot je pričakoval. Dekle je imelo grenko-kiselkast obraz, kar je povezano s sirupom grenivke in z limetinim sokom. Mister Grape jo je uspel omehčati, povabil jo je na kozarec šampanjca in na koncu sta se sprehodila po cvetočem vrtu. Zgodba ima srečen konec, kakršnih si želimo.«
Anže je prepričan, da v današnjem svetu številnih dobrin v ospredje stopajo prav zgodbe. »Tudi pri koktajlih se mi zdi to zelo pomembno. Gosta moraš najprej pritegniti in to lahko najbolj učinkovito narediš z dobro zgodbo. Ustrezna dekoracija nahrani oči, šele temu sledi okušanje,« podkrepi svoje prepričanje.

DL3U4694
V zadnjih treh letih, odkar sodeluje na domačih in mednarodnih tekmovanjih, je Anže police doma in v restavraciji kjer dela, obtežil s številnimi pokali in priznanji. Najbolj ponosen je na osvojen državni naslov v letu 2019, pravi. Prav poseben je spomin na mladinsko svetovno prvenstvo, na katerem je nastopil in zmagal leta 2014. »Na prvenstvu smo tekmovali v parih, zato je bilo še toliko težje. Sotekmovalca ne poznaš, ampak ga izžrebaš na prizorišču. Takrat dobiš tudi seznam sestavin in v 15 minutah je treba zapisati recept za koktajl, ki ga zmešaš naslednji dan,« pojasni. Na tekmovanju je nastopil v paru z avstrijsko kolegico, s katero sta imela najprej kar nekaj težav, da sta našla skupen jezik, prizna. »Že takoj sem namreč dobil idejo, kako bi vse skupaj predstavil,« se spominja. »Najprej je bila precej trmasta in je vztrajala pri svojem koktajlu, nakar sem ji rekel, da bova uporabila njene sestavine, ostalo bo pa prepustila meni.« Ko ga je vprašala, zakaj mora biti vse po njegovem, ji je odvrnil, da naj mu sledi in bosta zmagala. In sta. »Pri predstavitvi sva bila inovativna, edina sva najprej povedala zgodbo, ki je vse nasmejala. Edina sva se na mojo željo uskladila pri oblačilih. Namesto šolskih barv sva oba nosila črno srajco in belega metuljčka. Jaz sem pripovedoval zgodbo, ona je kazala sestavine. Nastopila sva kot uigrana ekipa. Med pripravo pijače sva zamenjala ›šejkerja‹, tako da sem jaz zmešal njeno in ona mojo pijačo. Koktajl je bil zelo dobro ocenjen, k zmagi je veliko pripomoglo tudi najino sodelovanje,« opiše uspešen nastop izpred let.

Pri koktajlu ni pomemben samo okus, temveč tudi videz oziroma dekoracija. »Trenutno so ›in‹ koktajli z malo ali celo nič dodatkov. Povsem zadošča že rezina limone ali pomaranče. Po pravilu manj je več.«

banner-teal

LEA KOMERIČKI KOTNIK
FOTO: GrupA

Celoten zapisl lahko preberete v tiskani izdaji Novega tednika, št. 52