S ptičje perspektive nad Donačko goro

Damjan Adam, jadralni padalec in fotograf

12:20

Donačka gora ima poseben čar. Vsako leto jo iz različnih smeri obišče tudi do 30 tisoč ljudi. Najlepša je, ko jo kot metulji preletavajo pisana jadralna padala. Jadralnopadalski klub si je po svoji gori z najboljšim vzgonskim vetrom in najlepšim razgledom nadel tudi ime. Med najbolj predanimi letalci na Donačko goro je zagotovo njegov predsednik Damjan Adam.

DCIM100GOPROGOPR2085.JPG
Foto: Damjan Adam

Pogledi so mu od nekdaj uhajali proti nebu. Od prvega letalskega mitinga, ki ga je obiskal z očetom, ga zanima letalsko modelarstvo. Njegovo žilico so profesionalni ponudniki modelarske opreme opazili že zelo zgodaj. Že kot dijak je bil zraven pri izdelavi letečih tarč za vojaške namene, kot študent je sodeloval pri izdelavi prvega vojaškega brezpilotnega letala pri nas. »Takrat, na prelomu tisočletja, sem imel na pobočju vzletišča Štatenberg kot modelar tudi prvo bližnje srečanje z jadralnim padalom. Moj prvi let se je sicer klavrno končal v robidovju na pobočju hriba. A že drugi je bil takšen, da sem bil začaran za vedno,« razlaga Damjan Adam. Preizkusil se je kot pilot jadralnega padala in ko ga je bolezen za nekaj let prizemljila, se je počutil, kot bi mu v resnici porezali krila. »Potem sem leta 2013 spet odkril jadralno padalstvo. Po svoje je to najbolj preprosto in najbolj prilagodljivo letenje. Vse, kar potrebuješ, namreč stlačiš v nahrbtnik.
Damjan bo kmalu zaokrožil štiridesetico, ampak to je najbolj nepomembna stvar na svetu. Morda je kriva drugačna perspektiva, morda je za to zaslužen nemirni duh raziskovalca – po srcu se počuti, kot bi jih imel šestnajst. Doma je iz Stoperške kotline, zdaj z družino živi na Kupčinjem Vrhu na severni strani Donačke gore. Rad se pošali, da ga na vzletišče prej spravijo noge kot avto. Težko smo ga ujeli, saj je kar naprej na poti. Službeno se ukvarja s tako zapletenimi pojmi, kot so proteini s kromatografskimi kolonami, poslovno pa s kompoziti karbonskih vlaken in z bahrajnskimi princi. Kako v tem napornem urniku uspe najti čas za tisto, kar mu v resnici največ pomeni, je uganka posebne vrste. A poleg letenja se ukvarja še s fotografijo, kolesarstvom, z borilnimi veščinami in še bi se kaj našlo.
Slovenija je jadralni raj
Jadralnopadalni klub Donačka gora so ustanovili leta 1992. Danes združuje 36 članov. Približno tretjina jih nad svojo goro tudi redno leti. Donačka ima posebno zemljepisno lego, zaradi česar ponuja izvrstne pogoje za lokalno letenje. »Večinoma letimo s pomočjo vetrov JV, J in JZ smeri, lepo je tudi na termiki in pod kumulusi, najlepše pa na večerni termiki, ki se tvori v poletnih dneh in nam pričara pravljično letenje s pogledi na sončni zahod,« sogovornika odnese v letalsko terminologijo. Tisto, zaradi česar se fantje in dekleta bolj ali manj redno odpravljajo na vzletišče hriba, pa je tako ali tako težko ubesediti. »Večinoma letimo tukaj lokalni piloti, ob lepih dnevih pa k nam zahajajo tudi jadralni padalci sosednjih društev iz Slovenije in tudi s Hrvaške in nekaj malega iz Avstrije. Mi pa se radi povabimo v goste na vzletišča, kot so Pohorje, Boč, Mala gora, Malič, Lisca in Kopitnik, Ravna gora, Ivanjščica in Strahinščica na Hrvaškem ter tudi Schöckl v Avstriji.« Tudi v svetovnem merilu se jadralci strinjajo, da so med najlepšimi izhodišči Kobala, Vogel, Lijak, Kovk, Gozd. »Slovenija je na tem področju v samem svetovnem vrhu.«

R0000416-2
Foto: Damjan Adam

Več preberite v tiskani izdaji Novega tednika z izzidom 5. septembra 2019.

banner-ntrc-martinovanje