S tepkami in krompirjem se ni ukvarjala

Drr. Igor Grdina o habsburški vladarici Mariji Tereziji – V svojem času je bila nedvomno prva dama Evrope

14:16

Marija Terezija ni bila razsvetljenka, a njeni politiki in reformam lahko to oznako pripnemo brez omahovanja. Mati šestnajstih otrok v ljudskem spominu še vedno živi kot materinski lik pravične vladarice. Živela je prezgodaj, da bi bila zaslužna za gradnjo železnic, in tudi pri uveljavljanju krompirja v splošni kulinariki ni imela omembe vredne vloge. Še manj je storila za razmah sadjarstva ali celo tepkovih dreves, pravi Grdina. V novem veku se je z modernizacijo življenje vsake nove generacije samo po sebi nekoliko izboljšalo. Z Marijo Terezijo in njenim sinom Jožefom II. pa sta modernizacija in napredek postala državni zadevi.
V 18. stoletju o kakršnikoli ženski enakopravnosti ne moremo govoriti. A vseeno ženske nikoli prej ne kasneje v zgodovini niso imele tako močnega političnega vpliva kot ravno v tem času. Zato Grdina ta čas označuje kar za žensko stoletje. »V Rusiji na primer je bilo pet vladaric – dve Katarini, dve Ani in Elizabeta. Friderik Pruski, ki je bil sicer njihov največji nasprotnik, je za Marijo Terezijo dejal, da imajo Habsburžani po dolgem času na čelu moža.« Vendar pa vladarsko žezlo za mlado prestolonaslednico še zdaleč ni bilo tako samoumevno, kot si danes radi predstavljamo.

»Zadnja Karlova leta so bila mračna. Imel je same hčere, edini sin mu je umrl. Bolj kot ne vdan v usodo je lahko samo upal, da bodo evropski vladarji njegovi hčeri Mariji Tereziji dopustili zavladati habsburški dediščini. V karlinski dobi so pravzaprav do konca upali na čudež, da bo vladar kljub vsemu zapustil potomca moškega spola.«

Celoten članek lahko preberete v Novem tedniku v četrtek 8. junija 2017.

Foto: S. GABER