Savinjsko glasbeno pivo tudi na Kitajsko

V Arji vasi vrata odpira nova mikropivovarna

14:28

Sredi nasadov hmelja v Arji vasi se sliši vonj po pivu. Konec prejšnjega tedna je vrata tudi uradno odprla Savinjska pivovarna. Gre za mikropivovarno, kjer se dediščina hmeljarstva prepleta z glasbo in s pivom. Kakovostno savinjsko kraft pivo je plod prigaranega znanja, mladostne zagnanosti, zanesenjaštva in raziskovanja. Hmeljski napoj se vari v edinstveni stari hmeljarski hiši ob dobri glasbi, saj ta daje procesu nastajanja piva pravi ritem, so prepričani ustanovitelji Savinjske pivovarne. Izbrana butična piva med drugim nosijo imena skladb legendarnih slovenskih glasbenih skupin.

Začetek nove pivovarske zgodbe se bere nekako tako: »V deželi na sončni strani Alp sredi prostranih nasadov hmelja stoji stara hmeljarska hiša. V njej je zaživela pivovarna. Njena vrata odpira notni ključ, iz njenih pip teče savinjsko kraft pivo. Znotraj njenih zidov je s hmeljem prepleten poseben vonj, vonj tradicije. Obnovljeno poslopje, skrbna izbira okoliškega hmelja in preizkušeni postopki varjenja piva, spoštljivo prevzeti iz rok prejšnjih generacij so ob boku zagnanosti in vedoželjnosti zagotovilo za uspeh.« Pod to zgodbo so se za zdaj podpisali brata Jurij in Martin Gobec ter Matjaž Omladič, ki se niso ustrašili izziva in so sredi doline zelenega zlata postavili pivovarno. Poseben ton glasbeno pivovarske zgodbe je spisal mlad perspektiven pivovar Matjaž Gobec. »Veseli nas, da ohranjamo dolgoletno izročilo družine Žužej, ki na tej lokaciji že šest generacij goji in ohranja tradicijo hmeljarstva,« pravi največji lastnik mikropivovarne Jurij Gobec.

.

Po vinu še pivo
Čeprav sta se brata Gobec pred trinajstimi leti podala na zanimivo kulinarično potovanje s slovenskimi vini, je bilo jasno, da je na naslovu Arja vas 19 skrit duh hmeljarske in pivovarske tradicije.
Podjetna brata, ki se med drugim ukvarjata z razvojem in s prodajo opreme ter s sistemi za avtomatizacijo, sta pred približno desetletjem ustanovila podjetje Alps wine, ki je povezalo slovenske pridelovalce kakovostnih vin in jim pomagalo prodreti na takrat še neosvojen kitajski trg. V sodelovanju s slovenskimi vinarji in z Vinsko kletjo Goriška brda so razvili tudi nekaj lastnih vin. Ko so se pred približno dvema letoma poti poslovnežev razšle in je bilo podjetje Alps wine izrinjeno iz utečenega vinskega posla med Slovenijo in Kitajsko, sta začela Jurij in Martin nekoliko glasneje razmišljati o postavitvi pivovarne. »V tem času je tudi Matevž, moj nečak in Jurijev sin, končal študij in kot ljubitelj piva se je začel nekoliko bolj poglobljeno ukvarjati z nastankom te razširjene pijače,« razlaga Martin Gobec, direktor podjetja Alps wine. »Začetki so bili skromni. Najprej nihče od nas ni veliko vedel o pridelavi piva. Postavili smo si majhno, 20-litrsko kuhinjo, kjer je Matevž začel preizkušati recepture. V tem času smo začeli že iskati, naročati in sestavljati opremo,« opiše prve korake.

Za začetek tri glasbene klasike
Trenutno imajo v ponudbi tri piva, vsa nosijo glasbena imena, naslove pesmi treh slovenskih glasbenih skupin. Kot nam je zaupal Martin, pripravljajo že tudi nov okus. Tudi to pivo bo imelo glasbeno ime, ki ga za zdaj še ne želijo izdati.
Tudi sicer je glasba eden pomembnejših delov sestavljanke v tej pivovarski zgodbi. V veliki meri tudi zato, ker je Matevž, kot sam pravi, prostočasni glasbenik in član skupine Earth Shock. Ustvarjalci savinjskega kraft piva so prepričani, da sta tako dobro pivo kot dobra glasba rezultat podobnega procesa. »Glasba daje ritem procesu nastajanja piva – od hmeljarskih pesmi, ki se med vrstami savinjskega goldinga razlegajo po Savinjski dolini, po taktu brnenja in šumenja cevi in sodov pivovarne do trkanja steklenic in kozarcev v dobri družbi in prijetnih melodijah. Pivo in glasba se prepletata, pretakata. Tako je tudi v zgodbi mikropivovarne Clef.«
Če piva nosijo imena znanih slovenskih pesmi, so sode za fermentiranje, v katerih pivo počiva in tri tedne zori, poimenovali po svetovno znanih glasbenih skupinah, kot so AC/DC, Rolling stones, Pink floyd in podobno.

Najprej na fontano, nato na Kitajsko
Majhna ekipa ima z majhno pivovarno velike načrte. Že avgusta bo njihovo paradno pivo Čao sonček teklo iz pipe žalske fontane piv. Že danes ga je možno poskusiti v posameznih pivnicah v regiji. Najprej želijo osvojiti domači trg, ne skrivajo pa ambicij, da bi njihova in tudi ostala slovenska kraft piva spoznali izven naših meja. »Naš cilj je pivo izvažati na Kitajsko in tam sčasoma postaviti tudi lastno pivovarno. Morda kdaj tudi franšizo žalske fontane piva. To bil bil res vrhunec te zgodbe,« je prepričan Martin. »Izkušnje imamo že z izvozom vina, saj smo v podjetju letno na Kitajsko izvozili sto tisoč steklenic slovenskega vina. Verjamemo, da lahko s savinjskim kraft pivom zasnujemo podobno uspešno zgodbo,« dodaja.

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Foto: GrupA

 

narocite-nt

Deli