Sezonskih delavcev (še) ne bo

Bomo letos ostali brez hmelja?

17:11

Čeprav se je po poroanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na njihov poziv  k pomoči kmetom in kmetijskim gospodarstvom pri sezonskih opravilih do včeraj odzvalo skoraj 450 ljudi,hmeljarjem v Savinjski dolini v teh ključnih dneh še vedno zelo primanjkuje pridnih rok. Na pomoč jim priskočijo predvsem sosedje.

DL3U6362Sicer pa so na ministrstvu z dosedanjim odzivom brezposlenih zadovoljni. Me 450 kandidati so študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni ter zaposleni, ki bi želeli pomagati. Med iskalci prevladujejo poleg hmeljarjev iz Savinjske doline tudi pridelovalci jagodičja iz Posavja, vrtnarji in pridelovalci zelenjave iz različnih območij.

Hmeljarjem za zdaj pomagajo sosedje. Z delom se mudi.

Čeprav je še konec preteklega tedna kazalo, da bo med prazniki v Slovenijo vendarle lahko prišlo 170 delavcev iz Romunije, so si pristojni v zadnjem trenutku premislili. Delavci, ki so si za prihod v Slovenijo že uredili vso zdravstveno dokumentacijo, so ostali v Romuniji. Savinjski hmeljarji so tako ostali brez nujne pomoči na poljih. Kmetijska ministrica javno poziva, naj tisti, ki so v tem času doma in lahko delajo, poprimejo za delo ter s tem pomagajo slovenskim kmetom. A je za zdaj odziv precej skromen.

DL3U6385
Hmeljarji opozarjajo, da se mudi in da ne morejo več čakati. Če v najkrajšem možnem času ne bodo postorili osnovnih pripravljalnih del, bo hmelj ostal »na tleh«. V hmeljiščih sicer te dni dela nekaj skupin romunskih delavcev, a jih je občutno premalo, da bi lahko postorili vse.

»Nikoli nisem rekel, da sem proti domači delovni sili, a se bojim, da med Slovenci ne bo veliko, kaj šele dovolj, tistih, ki bi bili pripravljeni nekaj tednov v hmeljiščih preživeti od 10 do 12 ur dnevno,« pravi dolgoletni hmeljar in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset. Kot je povedal, se je v zadnjih dneh za delo na hmeljiščih prijavilo 56 posameznikov, kar je odločno premalo, da bi pravočasno postorili vsa pripravljalna dela v hmeljiščih. »Delamo etapno in ko se eno delo konča, je treba začeti na naslednji stopnji, ne da se preskakovati,« razlaga Oset. Hmeljarji v teh dneh v hmeljiščih napeljujejo vrvice, temu bo v naslednjih tednih sledilo še kup drugih opravil, s katerimi bodo hmelj na te vrvice tudi navili. »Vrvice je treba napeljati danes, ne čez teden ali dva. Ko je enkrat hmelj visok 20 in več centimetrov, ne moreš napeljevati vrvic,« je jasen Oset.
Pri teh opravilih so hmeljarjem v Savinjski dolini, a tudi drugod po Sloveniji vsako leto pomagali prav romunski delavci. »Gre za uigrane ekipe delavcev, ki k nam hodijo že petnajst in več let,« pripoveduje Oset, ki ne skriva razočaranja nad končno odločitvijo pristojnih državnih služb.

Nepričakovan razplet v škodo hmeljarjev
Kot pripoveduje Oset, ki so ga slovenski hmeljarji in tudi številni drugi kmetje pooblastili za dogovarjanje z vladnimi službami glede tujih sezonskih delavcev, se je veliko ljudi v zadnjih tednih zelo trudilo, da bi omogočili prihod vsaj manjšega števila romunski delavcev. Dogovarjali in usklajevali so se s številnimi vladnimi službami treh ministrstev in ko je že kazalo, da so našli dogovor, ko je tudi Madžarska pristala na nočno vožnjo konvoja avtobusov po njenem ozemlju, se je zgodil preobrat. Na dan, ko naj bi pet Nomagovih avtobusov krenilo proti Romuniji, se je vse ustavilo. »Samo za razkuževanje avtobusov je bilo treba plačati 500 evrov,« pove Oset in poudari, da so resnično poskrbeli za visoko stopnjo varnosti. »Vsi romunski delavci so morali pridobiti zdravniško potrdilo, da so zdravi, in si urediti tudi 45-dnevno zavarovanje, ki jim ga omogoča njihova država. Na enem avtobusu bi bilo vsega skupaj 36 potnikov, s čimer bi zagotovili primerno razdaljo med njimi, prav vsi bi nosili zaščitne maske, ki nam jih donirala žalska občina,« Oset našteva ukrepe, ki bi se jih držali med prevozom. »Hmeljarji se zavedamo resnosti trenutnih razmer. Ker nikakor ne želimo ogrožati lastnega naroda in kakorkoli dodatno obremenjevati našega zdravstvenega sistema, smo vse te ukrepe sprejeli,« pravi sogovornik. In kje se je zalomilo? Natančnega odgovora še sam ne ve, a kot meni, bi lahko na takšno odločitev politike imeli vpliv tudi mediji, ki so ravno v času zaključka akcije objavili, da bi lahko ti romunski državljani predstavljali grožnjo javnemu zdravju v Sloveniji.

Urna postavka za občasna dela v kmetijstvu je 5,16 evra bruto.
Če to zmnožimo s 176 urami na mesec, je izračunani znesek (908,16 evra) nižji od minimalne plače (940,58 evra).


Pismo premierju

Čeprav težko, so se savinjski hmeljarji nekako sprijaznili, da letošnja letina ne bo takšna, kot bi lahko bila, in da bodo utrpeli precejšnjo finančno škodo. Sočasno jih skrbi tudi, da teh sezonskih delavcev tudi prihodnje leto ne bo k nam. Nemčija in Avstrija namreč prav te dni z letalskimi prevozi razvažata romunske delavce na plantaže špargljev in jagod. »Ne vem, zakaj je Slovenija pri tem tako drugačna,« se sprašuje Janez Oset.
Na predsednika vlade Janeza Janšo je tako tudi že naslovil pismo s pozivom, naj vlada v primeru, da hmeljarji ob pomoči domače delovne sile ne bodo mogli opraviti vsega dela, sestavi strokovno komisijo, ki bo ocenila morebitno nastalo škodo. Hmeljarji pričakujejo, da bo vlada iz naslova ukrepov zaradi koronavirusa to škodo tudi pokrila. »Če bo lahko pomagala vsemu ostalemu gospodarstvu, potem naj pomaga tudi kmetu,« je odločen Oset in ob tem poudari, da se to ne nanaša zgolj na hmeljarje, temveč tudi na druge kmete, ki so si ob povečanem obsegu del vsako leto pomagali s tujimi sezonskimi delavci.

LKK, foto: Andraž Purg – GrupA

Celoten zapis preberite v tiskani izdaji Novega tednika, št. 16 (16.4.2020)