Sivijo nam lasje in škripa nam v kolenih

Kakšne družbene spremembe bo povzročilo staranje prebivalstva v Sloveniji?

13:01

Po več letih krize in ekonomskega stopicanja na mestu je naše gospodarstvo spet dobilo zalet. Z nadpovprečno gospodarsko rastjo se zmanjšuje tudi javnofinančni primanjkljaj. Lahko bi rekli, da nam gre dobro. Brez pretiranega pesimizma pa je vse skupaj le zatišje pred nevihto. Ne glede na prihodnje slovenske in globalne ekonomske kazalnike bo staranje prebivalstva že v nekaj letih v Sloveniji povzročilo izjemen pritisk na javne finance. Pametno bi bilo ukrepati včeraj, a tudi danes še ni prepozno.
V zadnjih tridesetih letih nam rodnost počasi pada, življenjska doba ljudi se podaljšuje. V samostojni državi to pomeni, da se je število starejših od 65 let z enajstih odstotkov povzpelo na 18 odstotkov prebivalstva. V nekaj desetletjih se bo število starejših podvojilo. In če danes za socialnovarstvene programe namenimo manj kot petino bruto družbenega proizvoda, bomo morali po makroekonomskih projekcijah že v nekaj letih za to namenjati kar četrtino vseh razpoložljivih sredstev. Da že zdaj za luknjo v pokojninski blagajni država namenja skoraj poldrugo milijardo evrov, je vse prej kot zanemarljivo. Če se ne bomo prilagodili, bodo novonastale razmere preprosto nevzdržne.

»Vprašanje demografskih sprememb je vedno bolj prisotno v javnih in strokovnih razpravah. Tudi vlada se je teh izzivov začela zavedati. Pred nekaj tedni je sprejela strategijo dolgožive družbe, v kateri so opredeljene številne nujne prilagoditve. Na ta način bomo lahko ohranili kakovost življenja tudi za prihodnje generacije,« prav direktor Umarja Boštjan Vasle.

»Država je na tem področju že sprejela nekaj ukrepov, med drugim tudi subvencijo za zaposlovanje starejših brezposelnih. Ta naj bi se po predlogu vlade podaljšala za obdobje naslednjih dveh let. Vsekakor pa bo struktura delovno aktivnega prebivalstva v nadaljevanju zahtevala tudi zakonodajne spremembe,« pravi Tatjana Čerin z GZS.

»V Sloveniji imamo glede na vložena sredstva precej kakovostno inštitucionalno varstvo. Pomoč na domu bi potrebovala nekaj popravkov, a kljub temu deluje dobro. Vmes pa ni skoraj ničesar. Varovana stanovanja so ostala bolj ali manj koncept na papirju. Dnevni centri so zaživeli le v večjih mestih, a še to večinoma kot čakalnica za mesto v domu. Zaradi nedejavnosti se nam kmalu obetajo resne težave,« pravi Jaka Bizjak iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

»Zaskrbljujoč je podatek, da kar 15 odstotkov ljudi umre prvo leto po upokojitvi. Občutijo osamljenost, preganja jih občutek, da so odveč, hkrati pa nenehno poslušajo, da so strošek. Ta trditev se zdi nevzdržna, saj so vse življenje tvorno sodelovali, vlagali v pokojninsko blagajno, ki naj bi pomenila sklad za njihovo varno starost, danes pa, kot da je to spregledano. Pokojnina ni socialni transfer, je naložba posameznika v skupnostni sklad, namenjen pokojnini,« pravi Marija Ovsenik.

Članek lahko v celoti preberete v Novem tedniku 5. oktobra 2017. V prihodnji številki 12. oktobra pa na temo aktivne starosti pripravljamo tematsko prilogo. 

StO

Dom starejših Šentjur, posvet o demenci, upokojenci - 3.10.201
Foto: SHERPA