Sladkosti iz pravljic tisoč in ene noči

Po izvirnih receptih iz Sirije odslej v Celju tudi orientalske slaščice

9:40

»Sladkor se na toplem ne obnaša najbolje. Škatlo lahko spravite tudi v hladilnik, če peciva ne boste kar takoj pojedli. Ampak povedati vam moram, da s tem skoraj nihče nima težav,« je nasmejan gostitelj razlagal gostom v polni trgovinici, ki je le malo pred tem prvič odprla svoja vrata. Arabska slaščičarna sredi Celja seveda ni čisto takšna kot tista v Damasku. Da s Šeherezado poletiš na popotovanje v skrivnosti tisoč in ene noči, ni dovolj, da odpreš le vrata vanjo. Čarovnija se zgodi, ko odpreš vijolično škatlo sladkih presenečenj.

Orientalske sladice so nam še najbližje v bošnjaški ali turški različici. A kot pravi Wadie Kidess, so prave arabske slaščice iz Damaska precej drugačne. Drobno pecivo na takšen ali drugačen način združuje tanko listnato testo, veliko sladkorja, medu, oreškov, predvsem pistacij, in datljev. »Takšnih slaščic v Sloveniji doslej ni bilo mogoče kupiti. Morda na Dunaju ali nekaj malega v Zagrebu. A še to pride po daljših poteh in je zato manj sveže. Kadarkoli sem potoval v Damask, sem nazaj obvezno prinesel nekaj kilogramov sladkarij. Vsi jih obožujejo. Pod svojo blagovno znamko pa sem izbral tiste vrste, ki so jim bile najbolj všeč.« Občutek za posel je za sogovornika tako naraven, kot je sladkor v baklavi. Zato o dolgoročnem uspehu novorojene znamke Lailac sploh ne dvomi.
Okus po domu ali daljnih potovanjih
Wadie in njegova družina živita razpeta med Slovenijo in Sirijo. Kot pravi, so družinski člani doma v obeh deželah in poskušajo združevati najboljše obeh svetov. Njegov oče, ki je Palestinec, je zdravnik in duhovnik. Mama je Jordanka. Oče je medicino študiral v Zagrebu, kot okulist se je kasneje zaposlil v Celju. Wadie se je rodil v knežjem mestu, a se je kmalu po njegovem rojstvu družina preselila nazaj v Sirijo. Tam je končal študij gradbeništva in se pri 23 letih z bratom vrnil v Slovenijo. »Jezika sva se najprej tri mesece učila na Filozofski fakulteti v Ljubljani, jaz kasneje še v vojski, ki sem jo služil v Sloveniji. Sem namreč dvojni državljan. Potem sem znanje dopolnjeval na vsakem koraku. Tudi na cesti in na gradbiščih. Tam sem mimogrede pobral še precej srbohrvaščine,« se zasmeje Wadie. V času, ko je nostrificiral diplomo, je delal kot računalniški programer. Kasneje se je zaposlil v gradbeništvu in ustanovil podjetje za gradbeni nadzor. Pridobil je licenco za sodnega tolmača iz arabščine. V Zagrebu je študiral poslovne vede, mimogrede pa je še odprl trgovino z gradbenim materialom. Ideja, da bi Sloveniji približal tudi sladke okuse svoje sirske domovine, je zorela počasi, vendar odločno.

Članek v celoti lahko preberete v Novem tedniku 14. septembra 2017.

_MG_3369