Slat’nske legende iz ljudskih src na kristalni zid nepozabnih

Legenda 2019 je Franček Hajnšek – Organizator Franc Vukovič – Pico bo počakal na deset tisoč podpisov

8:23

»In letošnja legenda je ….« Na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, ki so vedeli, kaj bo sledilo. Ime, ki se bo na kristalni ploščici letos pridružilo ekipi najbolj posebnih ljudi v kraju, je bilo do zadnjega trenutka zavito v skrivnost. »Franček Hajšek!!« je zadonelo iz zvočnikov. Potem ko je od presenečenja končno zaprl usta in ob glasnem aplavzu nekoliko zbral misli, se je mimogrede oglasil še na telefon. »Ja, kaj češ. Če je človek na šihtu, je na šihtu,« se je zasmejal vsestransko nepogrešljiv hišnik, tehnik, organizator in še bi se kaj našlo.

DL3U6762
Franček se je rodil leta 1959. Če odštejemo srednjo šolo za RTV-tehnika v Velenju, prvo službo v tamkajšnjem Gorenju in vojaščino v Ljubljani ter Bjelovarju, je svoji Rogaški Slatini bolj ali manj ostal zvest celo življenje. Že od leta 1981 na prireditvah skrbi za ozvočenje in servisiranje vseh mogočih naprav od kavomatov do sušilnikov za lase. Praznike in delovne konce tedna je skupaj z neprespanimi nočmi vzel v zakup s svojo službo. Ker je vse obvladal in so se vsi lahko zanesli nanj, je v določenem času postal še kinooperater in nočni receptor. Danes je zaposlen v Zavodu za turizem in kulturo Rogaška Slatina. Za to, da vse prireditve v Kulturnem centru Rogaška, Anini in Mestni galeriji, na občinskih prireditvah, Aninem festivalu in še kje tečejo brezhibno, je že leta zaslužen prav Franček. Prvega oktobra se bo upokojil in tako je ljudska akademija Slat’nske legende ocenila, da je napočil pravi trenutek. Za vse, kar je v življenju za svojo Slat’no naredil več, kot se je od njega pričakovalo, za vso predanost in srčnost so ga uvrstili med slat’nske legende.
»Saj so se že kdaj pohecali na to temo, ampak jih nisem jemal resno,« razlaga. »Res sem zamujal na podelitev, ampak nisem sam kriv. Zvočnike, mikrofone in reflektorje sem imel vse pod nadzorom,« se široko nasmeji. Ko mu je na odru zazvonil telefon, Franček pa se je kar med prejemanjem priznanja oglasil, je občinstvo zajel val smeha. »To je naš Franček. Vedno dosegljiv in vedno stoodstoten,« je bilo mogoče slišati med ploskanjem. Tudi če kdaj zaradi tega pade s kakšne lestve. Od jeseni bo imel končno več časa za ženo Tanjo in štiri vnuke ter za igranje taroka, ki mu je zvest že 40 let.

DL3U6724
Franček Hanjšek, Franc Vukovič-Pico, Nani Poljanec, Kristijan Blažun. Foto: GrupA

Legendarna imena vsi poznajo
Prvo slat’nsko legendo so razglasili leta 2005. Ideja, da bi na poseben način počastili pomembne Slatinčane, ki jih uradne ustanove pogosto spregledajo, se je porodila Janezu Jungerju pod okriljem Stella orkestra. Z Aleksandrom Jurkovičem, ki je bolj znan kot Nani Poljanec, sta zastavila koncept nominacij, izbire in razglasitve legend. »Prva legenda je bil Franček Zalokar. Dolga leta je delal v zdravilišču in prav vsi so ga poznali. Najbolj legendarni ljudje so običajno preprosti posamezniki, ki so za kraj tako ali drugače še kako pomembni,« pravi Poljanec. Z nekajletnim premorom so se na legendarni seznam doslej zapisali Franček, Tilčka, Pepič, Kasja, Hinko, Milena, Zvonko, Danica, Ela in zdaj še en Franček. Nekateri imajo na ploščici zapisan tudi priimek, večino pa vsi domačini poznajo zgolj po imenu. Na vsakoletni razglasitvi ali zgolj ob običajni dopoldanski kavi na vrtu lokala ob zdraviliškem parku imajo legende mesto za posebno mizo. Ljudje jih spoštljivo pozdravljajo. Da je življenje s tem nazivom drugačno, je takoj začutil tudi najmlajši med nosilci naziva Franček Hajnšek. »Nisem mogel verjeti, koliko ljudi mi je čestitalo in kakšen odziv je imel dogodek.« Pokojnina gor ali dol, Franček bo organiziral sekcijo podmladka pri legendah in očitno se članom ekskluzivnega društva obeta tudi kakšen izlet. Najstarejša živeča legenda jih je letos konec koncev dopolnila sto.

DL3U6800

narocite-nt