Slovenija na področju pomoči osebam z avtizmom še vedno ni storila dovolj

13:51

Stari grad Celje bo danes zvečer obarvan v modro. Celje se bo s takšno gesto pridružilo tradicionalnemu dogodku, s katerim želi Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije osveščati družbo o razumevanju oseb z avtizmom in varovanju njihovih človekovih pravic. 2. april je namreč svetovni dan osveščanja o avtizmu.

Avtizem je razvojno-nevrološka motnja, ki se kaže kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialnih stikov, verbalne in neverbalne komunikacije ter imaginacije.

Novejše raziskave nakazujejo, da na razvoj avtizma vpliva kombinacija genetskih, imunskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov. Toda znanstveniki še vedno raziskujejo vzroke za nastanek avtizma.

dyslexia-3014152_1280

Številni starši so primorani pustiti službo, ker ne najdejo ustreznega varstva za otroke z avtizmom, nekateri se odločijo celo za šolanje na domu, nekateri pa se šolajo na domu, ker jih šole odklanjajo, kar govori o kršenju človekovih pravic do enakopravnega šolanja. Slovenija tega področja še nima urejenega. 

V Zvezi nevladnih organizacij za avtizem opozarjajo, da bi morala država na vseh ravneh začeti sprejemati ukrepe, ki bodo v pomoč tako osebam z avtizmom, kot njihovim družinam, s ciljem, da se osebe z avtizmom lahko finančno in čustveno osamosvojijo.

Stari grad Celje
Stari grad bo danes obarvan v modro. Foto: MOC

V Sloveniji niti ni baze, iz katere bi bilo razvidno, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Glede na svetovne kazalnike, naj bi že leta 2025 imel avtizem že vsak drugi fantek in vsaka deseta deklica.

Več o avtizmuTUKAJ

V zvezi dodajajo tudi, da otroci s to motnjo in posledično njihovi starši ostajajo pogosto nerazumljeni pri iskanju pomoči. Osebe z avtizmom potrebujejo sistemske rešitve na področjih izobraževanja, sociale in zdravstva, teh pa je še vedno zaskrbljujoče premalo, dodajajo v zvezi. Omenjajo še, da določene terapije v javnem zdravstvu in šolstvu niso dostopne vsem osebam z avtizmom, pogosto so dostopne le samoplačniško, kar pomeni veliko finančno obremenitev. V povprečju družina otroka s takšno motnjo na leto porabi od 1.500 evrov pa do več deset tisoč evrov za vse samoplačniške storitve in terapije.

SIMONA ŠOLINIČ

Deli