Šport se mora otrokom vtisniti v srce

Prevelika pričakovanja lahko ustavijo napredek mladega športnika – Starši morajo zaupati trenerjem in otroke podpirati, pri čemer ne smejo pričakovati preveč

13:27

Telesna oziroma športna dejavnost ima v vseh življenjskih obdobjih zelo pomembno vlogo. Vpliva namreč na telesno in tudi duševno zdravje. Trenerji, ki z mladimi delajo v različnih športih, pravijo, da bi se morali otroci čim prej vključiti v proces vadbe, ne nujno treninga. Ukvarjanje s športno dejavnostjo na otroka vsesplošno vpliva pozitivno. Pripomore k boljši kondiciji in boljšemu zdravju ter pozitivno vpliva na razvijanje samopodobe in socializacijo. Pedagoški oziroma vzgojni ideal trenerjev oziroma vseh delavcev v športu ter staršev bi moral biti, da se šport vtisne v srce otrok. Otroku je treba dati znanje in ga navdušiti, da mu bo kasneje v življenju šport predstavljal del vsakdana.
osnovna Ema in Tomi foto natasa muller
Kdaj je torej primeren čas, da se začnejo otroci ukvarjati s športno dejavnostjo? Rosana Krajnc, osebna trenerka, ki kot kondicijska trenerka sodeluje tako z mladimi kot tudi s profesionalnimi športniki v individualnih in moštvenih športih, pravi, da bi bilo idealno, če bi se otroci čim več gibali na svežem zraku, plezali po drevesih in med prosto igro premagovali številne naravne ovire, saj na ta način lahko razvijejo največ motoričnega znanja. Če se otroci ne gibljejo dovolj, jih je smiselno čim prej – od tretjega leta naprej – vključiti v vodene vadbe, kjer bodo lahko razvili splošne motorične sposobnosti. Med tako imenovane bazične športe, kjer otrok razvije največ motoričnih spretnosti in so lahko kasneje podlaga za marsikatero drugo športno panogo, štejemo gimnastiko, atletiko, plavanje in judo. »Pomembno je, da se otroci najprej naučijo pravilno hoditi, teči, skočiti in pasti.«

Do pubertete naj bo trening čim bolj raznolik
V času pospešenega razvoja koordinacije, približno do desetega leta, je dobro, da otroci trenirajo čim bolj raznoliko in da se jih preveč ne usmerja v posamezne panoge, meni Rosana Krajnc. Temu pritrjuje tudi trener mladih celjskih smučarjev Gašper Weber, ki pravi, da morajo otroci do desetega leta najprej osvojiti bazične športe, šele nato se jih začne usmerjati v posamezne panoge. Enako meni tudi trener plavalcev pri plavalnem klubu Neptun Robert Kekec.

Rosana Krajnc, osebna trenerka

Gašper Weber, smučarski trener

Robert Kekec, plavalni trener

Poleg vaditeljev in kasneje trenerjev, ki otroke in mlade športnike strokovno spremljajo, imajo pri razvoju izjemen pomen tudi starši. Ti morajo otroke pri delu, vadbi in treningih spodbujati ter jih motivirati. Nikakor ne smejo od njih preveč pričakovati. Še posebej ne rezultatov. »Starši so tisti, ki zagotavljajo moralno in finančno podporo ter skrbijo za usklajevanje šolskih in športnih obveznosti.Zaželeno je, da skrbijo tudi za zdravo prehrano. Temu se, sploh pri mlajših kategorijah, bistveno premalo posvečamo,« o vlogi staršev pove osebna trenerka in doda, da nikakor ni vloga staršev opravljanje dela trenerjev.

Nogometne sanje mladih in njihovih staršev

Da je v zadnjih letih vedno težje najti kompromis med željami mladih nogometašev in njihovih staršev ter pričakovanji klubov, priznava Jani Žilnik, vodja Akademije Celje v okviru NK Celje, sicer pa pred skoraj četrt stoletja ustanovitelj Šampiona, ene prvih nogometnih šol pri nas. V njenih vrstah se je v teh letih v nogometnih veščinah urilo približno tisoč mladih, približno pet odstotkov jih je z nogometom kasneje tudi kaj zaslužilo. Žilnikove izkušnje pri delu z mladimi so torej zelo bogate.

Šola je otrokom ponudila spoznavanje prvin nogometa z igro. Ko se je desetletje kasneje preoblikovala v klub, da je lahko kandidirala za določena sredstva in se pojavila na tekmah, je to prineslo tudi večje zahteve na treningih, večja pričakovanja staršev in otrok. A še vedno meni, da obremenitve otrok na treningih niso prevelike, vendar je res, da so mnenja o tem deljena. »Eni bodo rekli, da je treba veliko trenirati, drugi, da manj. V tujini obstajajo normativi, koliko je zdravo trenirati v določenih letih. Trikrat tedensko je za otroka dovolj, saj se mora še razvijati, početi vrsto drugih stvari in spoznavati druga področja življenja.

V atletiki malo drugače

Če je pri množičnih športih večja nevarnost vpletanja staršev v odločitve trenerjev, koga in kdaj bodo uvrstili v ekipo, tega pri atletiki ni, pravi predsednik AD Kladivar Celje Stane Rozman. »Atletika je individualni šport in mlad športnik je bolj ali manj odvisen sam od sebe. Pomembni so njegovi rezultati, ne volja trenerja. Na pobudo staršev je sicer že prišlo do menjave kakšnega trenerja, a to se redko dogaja, sodelovanje s starši je sicer dobro,« povzema Rozman.

Starši naj prisluhnejo otroku

»Zelo težko je določiti primeren obseg športnih dejavnosti za otroke, ker se ti zelo razlikujejo,« odgovarja športni psiholog dr. Matej Tušak na vprašanje, koliko vadbe je primerne za otroke. »V osnovi velja pravilo, da poskušamo otroka celostno razvijati in telesna vadba je pri tem vsekakor dobrodošla. A v nekaterih športih je program takšen, da hitro pridejo na vadbo petkrat na teden. Pri tem je treba skleniti kompromis: če želijo biti dobri v gimnastiki, ne morejo trenirati le dvakrat na teden. Če ne želijo tako intenzivnega treninga, je bolje izbrati kaj drugega, bolj rekreativnega,« meni sogovornik.

 

LEA KOMERIČKI KOTNIK in TATJANA CVIRN
Foto: Nataša Müller

narocite-nt

Deli