Spremenil je srca mladih in dojemanje prometne varnosti

11:09

Natančno pred desetimi leti smo sedeli z njim. Se pogovarjali o načrtih Zavoda Vozim in v Novem tedniku zapisali, da bo vizija njegove ekipe spremenila pogled Slovenije na prometno varnost. Imeli smo prav. David Razboršek, vodja Zavoda Vozim, je takrat dejal: »Želimo spremeniti srca mladih.« S svojo ekipo in sodelovanjem z invalidi Društva paraplegikov JZ Štajerske je oral ledino in 70 tisoč mladim po šolah predaval o prometni varnosti.

»Ali veste, da ima Anglija slabo cestno infrastrukturo, veliko slabih podeželskih cest, toda eno najboljših prometnih varnosti? Zakaj? Ker je tam lokalna skupnost zelo vpeta v osveščanje o varnosti v prometu. Če nekdo dela prekrške, ga lokalna skupnost izloči. Mi imamo dober sistem, dobre projekte, priznane tudi v celotni Evropi, menim pa, da bi država morala prestaviti v višjo prestavo in te projekte vnesti v prakso v vsej državi.«

Dvostranski intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. 

_L3U3524
David Razboršek.

V Zavodu Vozim danes ustvarjajo projekte, ki dobivajo najvišja mednarodna priznanja. Ni mu uspelo samo spremeniti src mladih. Uspeva mu spreminjati celoten ustroj preventive in dojemanja prometne varnosti v Sloveniji.

Vrhunec je bilo najvišje priznanje Evropske komisije za iniciativo Heroji furajo v pižamah. Z njo Zavod Vozim po vsej Sloveniji poziva starše, naj vozijo svoje otroke z zabav. S tem preprečijo, da bi mladi sedli za volan vinjeni, in poskrbijo, da se domov vrnejo varno. S projektom zavod žanje uspehe po vsej Sloveniji.

»Celotni ekipi, ki dela pri tem projektu, ta nagrada pomeni priznanje, da delamo prav, s pravimi metodami in da se povezujemo s pravimi partnerji. Nagrada je dokaz, da svoje desetletno znanje in izkušnje v prakso vnašamo na pravilen način in da pri tem vključujemo vse, ki so vpeti v varnost, ter da stroka vendarle vidi, da je projekt pravilno zastavljen. Vanj vključujemo mlade in vso lokalno okolje, v katerem se nato učinki vidijo v tem, da je manj nesreč. Združili smo mladinske centre, ki so pod našo taktirko prevzeli pobudo v lokalnem okolju, svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občine, šole, a tudi starše in otroke. Vzpostavili smo pravi dialog med mladimi in lokalnimi odločevalci, ki sprejmejo zaveze, kaj bodo v okolju spremenili. Torej občine poslušajo mlade, kaj si želijo. Na delavnicah starši izvedo, da se vzgoja in preventiva začneta vedno doma, in to je bistveno.«

Koliko se je ta projekt dotaknil predvsem staršev?

Na delavnicah, kjer se s straši pogovarja tudi poškodovanec, ki je morda doživel nesrečo ravno pri starosti, ki je podobna starosti njihovih otrok, pride na plan tudi čustvena plat in ta se jih dotakne. Za starše je pomembno, da se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo. Da so za svoje otroke resnično heroji, če se sredi noči odpravijo ponje na zabavo in jih varno pripeljejo domov. Komunikacija na teh delavnicah je tako naravnana, da je vedno pozitivna in ni zastrašujoča. Pri mladih je glavni cilj, da jim razložimo, da je čisto kul, če pridejo ponje na zabavo njihovi starši. Ni jih treba zato biti sram.

Videti je, da ste s svojimi projekti predramili marsikatero občino. Za prometno varnost bi tudi same morale storiti veliko več že prej.

Projekt Heroji vozijo v pižamah smo uvedli lani novembra. Res je, da smo za začetek izbrali občine, kjer so bili mladinski centri in sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že v preteklosti v lokalnem okolju bolj aktivni. Nismo namreč želeli le nekega suhoparnega posveta, ampak projekt, ki bo zaživel na terenu. In zdaj se vedno bolj širimo še po ostalih regijah. Na splošno res lahko potrdim, da sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so posvetovalno telo županov, ponekod delujejo dobro, ponekod nekoliko slabše. A razmere se izboljšujejo tudi zaradi delovanja Javne agencije RS za varnost prometa, ki je dosegla, da je delo teh svetov v lokalnih okoljih zdaj kadrovsko in strokovno okrepljeno. Stvari se torej izboljšujejo, želel pa bi si, da bi občine še več naredile same. Torej da se ne bi bilo treba nekomu iz Celja voziti na primer v Gornjo Radgono zgolj zato, da bi povezal delo vseh vključenih v prometno varnost.

SIMONA ŠOLINIČ

Foto: GrupA

narocite-nt

Deli