Štiri fraze, s katerimi izgubljate zaupanje drugih

7:52

Na delovnih mestih postajajo odnosi vedno pomembnejši, česar se zavedamo tako delodajalci kot zaposleni. Ravno zaradi tega imamo težave pri ukazovanju in določanju nalog, saj si ne želimo, da nas imajo za avtoritativne in stroge.

Z namenom, da bi se izognili napačnim predstavam in mnenjem sodelavcev, iz svojega besedišča poskusite izbrisati naslednje izraze, s katerimi ljudje izgubljajo zaupanje v vas.

zaposlovanje_09-11-2017

1. »Nisem prepričan, ampak …«
Lažna samozavest je včasih hujša kot izkazana nevednost, a z izrazom »nisem prepričan« ustvarite sliko neznanja in nesamozavesti. Ko zaposleni reče svojemu nadrejenemu, da ni prepričan, ampak misli, da bo nalogo končal do petka, pokaže nejasnost in možnost, da bo naloga opravljena mogoče šele naslednji teden. Obstaja več primernih načinov, da zamenjate način govorjenja. Na primer: »Čakam poročila drugih sodelavcev in če bom dobil vse podatke do jutri, bom delo dokončal do petka.« Tako delodajalcu pokažete, da veste, kaj delate in o čem govorite.
Druge podobne fraze, ki se jim je priporočljivo izogibati, so »to je le moje mnenje«, težko rečem«  … Nobena od skromnih izjav ne pomaga pri dokončanju zahtevne naloge, hkrati pa daje sliko o tem, da je situacija popolnoma nejasna in nenadzorovana.

2. »Nekako …«
Ko slišite izjavo »nekako mislim, da …« ali »nekako sumim …«, je jasno, da oseba noče izraziti svojega mnenja, povedati resnice ali da ne ve, o čem se govori. Predstavljajte si, da vam finančni svetovalec svetuje: »Nekako mislim, da bi morali investirati v to podjetje.« Bi zaupali takšnemu nasvetu? Delodajalec lahko izjavi: »Nekako menim, da si dobro opravil delo.« Bi mu verjeli in to jemali kot pohvalo ali bi morali na podlagi te prikrite kritike spremeniti način dela in se izboljšati?
Omenjene fraze ne ustvarjajo le nejasnosti vseh zaposlenih v podjetju, temveč tudi širijo nesamozavest in netransparentnost, čemur se podjetja izogibajo.

3. »Mogoče, najverjetneje, potencialno …«
Takšne in podobne besede so znak neodločnosti. Ko zaposleni svojemu nadrejenemu reče, da je projekt najverjetneje že končan, namesto da bi izrazil točen dan, ko bo v resnici končan, svojemu delodajalcu ponudi možnost, da si sam razlaga razloge, zakaj naloga še ni opravljena. Računalničar v podjetju bo na napako v vašem računalniku odgovoril: »Najverjetneje bom težavo odpravil hitro.« Je to dobra ali slaba novica? Kdaj lahko pričakujete popravljeno napravo?

4. Uporaba preteklika, namesto sedanjika
Kolikokrat ste že bili na sestanku in slišali »razmišljal sem, da bi morali storiti to že prej«? Takšne izjave ustvarjajo mnenje, da je za kakršnekoli spremembe že prepozno in da je celotna skupina zamudila primeren čas zanje. Namesto zgoraj omenjene fraze raje uporabite drugačen pristop. Na primer: »Mislim/razmišljam, da bi morali …« Tako se boste izognilli nejasnostim in nesamozavesti.
Če želite postati dober retorik, ki mu ljudje zaupajo in verjamejo vanj, se morate izogibati takšnim in drugačnim izjavam, ki dajejo slab vtis. Z njimi verjetno želite izraziti milejši pristop do težave, a boste dosegli ravno obratno.

ANJA DAMJANOVIĆ
za MojeDelo.com

Deli