»Takšna megalomanska žaga ne sodi v Šmatevž!«

Krajani s peticijo proti gradnji žage

7:52

Škotska družba BSW Timber je že za lansko jesen napovedala začetek gradnje največje žage pri nas. Danes je projekt še vedno v fazi načrtovanja. Kot smo že pisali, občina pripravlja dokumentacijo za spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN), trenutno se strokovne in pristojne državne službe ukvarjajo predvsem z umeščanjem nujno potrebne navezovalne ceste v prostor. 40-milijonskemu projektu v takšnem obsegu že ves čas nasprotujejo krajani Šmatevža. Že pred časom so se organizirali v civilno iniciativo in na občino naslovili številne pripombe.

Krajani Šmatevža pri Braslovčah so na tamkajšnjo občino naslovili peticijo, s katero nasprotujejo gradnji žage, ki jo namerava postaviti škotska družba BSW Timber. Kot so zapisali, bi gradnja takšne megalomanske žage uničila najboljša kmetijska zemljišča. Braslovški župan Tomaž Žohar se je medtem zavzel za kakovost življenja in za upoštevanje večinske volje.
Krajani navajajo, da bi bili infrastruktura in stavba žage večinoma umeščeni na 14 hektarjih kakovostnih kmetijskih zemljišč. Prepričani so, da je nedopustno, da se gradnja širi na velike površine kmetijskih zemljišč v tako majhnem naselju, kot je Šmatevž. Po njihovi oceni je Savinjsko dolino prizadela že gradnja avtocest, ki je presekala njihove gozdove, kmetijska zemljišča in naselja. V tej luči jih zanima, kaj bo naselju prineslo še dodatnih 80 tisoč kvadratnih metrov novih asfaltnih površin.
Krajani, ki nasprotujejo tudi gradnji navezovalne ceste skozi naselje, opozarjajo na prekomerno prometno obremenitev s hrupom in z izpusti, ki bi jih povzročilo 400 tovornih vozil, ki naj bi dnevno vozila po tej cesti.
Braslovški župan Tomaž Žohar je prepričan, da je nejevolja tamkajšnjih krajanov neupravičena, in je zatrdil, da je prednostna naloga občine in njegova osebno, da zaščiti občane in kakovost njihovega življenja, pri čemer naj se upoštevata večinska volja ljudi oziroma širši družben interes. »Ravno zato se je sprejem občinskega prostorskega načrta nekoliko zavlekel, ker ob umeščanju neposredne navezovalne ceste iz lesnopredelovalnega centra v Šmatevžu na avtocestno povezavo vztrajamo pri upoštevanju argumentiranih pripomb občanov. Kar se tiče kmetijskih površin, jih nameravamo v celoti nadomestiti, s čimer sta se stroka in ministrstvo za kmetijstvo tudi že strinjala,« je pojasnil Žohar.

Nekorektno obveščanje in nezakonita iniciativa
Prebivalce, ki živijo najbližje bodočemu lesnopredelovalnemu centru, je zmotilo tudi nekorektno obveščanje. »Krajani smo občinski informator z obvestilom in vabilom na posvet prejeli na dan posveta dopoldne, ko je večina v službah. Poleg tega je na listu pisalo, da je posvet o ›SD OPN 2‹, in tako številni sploh niso vedeli, da gre za žago,« so ogorčeni. Posvet je, kot zatrjujejo krajani, izvedla Občina Braslovče z izdelovalci projekta in s predstavnikom investitorja. Prepričani so, da je zaradi neustreznega obveščanja prebivalcev občine Braslovče neveljaven. »Obvestilo občanov mora biti izvedeno na krajevno običajen način z letakom, ki je občanom posredovan 14 dni pred dogodkom,« so prepričani in pravijo, da bodo o tem kršenju pravic seznanili tudi varuha človekovih pravic.
Braslovški župan, ki je prepričan, da gre za izjemno pomemben projekt za občino, regijo in celotno Slovenijo, je ob tem dejal, da peticija vsebuje veliko napačnih in zavajajočih dejstev. Med podpisniki naj bi bili tudi otroci. »Poleg tega iz pogovorov z določenimi podpisniki izhaja, da se niso v celoti zavedali, kaj podpisujejo – ne nasprotujejo namreč žagi, ampak želijo le bdeti nad investicijo, da bodo izpolnjeni vsi dogovori oziroma obljube. Je pa neizpodbitno, da ni investicije ali odločitve, ki bi zadovoljila čisto vse,« dodaja Žohar.

LKK, foto: arhiv NT (SHERPA)

Visoko tehnološki lesnopredelovalni center v Šmatevžu pri Gomilskem, katerega vrednost je ocenjena na 40 milijonov evrov, vključuje največjo žago v Sloveniji z zmogljivostjo razreza 300 tisoč kubičnih metrov lesa letno. BSW naj bi les od slovenskih žag začel odkupovati prihodnje leto. Celotna investicija, ki bo po napovedih skupaj prinesla 170 novih delovnih mest, obsega proizvodne komplekse na treh mestih. Poleg centra v Šmatevžu so v načrtu še peletarna in kogeneracija na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnja palet in lesene embalaže v Letušu.