Tiho razkošje in brezmejna eleganca med kanali in gondolami

Z Damjanom Adamom in s Tadejem Turkom po poteh Casanove

8:30

Odsev največje beneške slave in moči se je šele svetlikal na obzorju. Prebivalci najbolj posebnega mesteca na svetu, razprostrtega na 120 otočkih, so tisti dan hodili z visoko dvignjenimi glavami. Oglejski patriarh je klonil v bitki. Pristanišče je bilo polno blaga in živine, ki ju je moral plačati kot vojno odškodnino. Obetala se je zabava, kakršne ni bilo še nikoli prej. Meščani so se veseljačenju in razvratu predali brez zadržkov. Tudi zato, ker so svoje obraze skrili za maske.

venice IVSAŠKA T. OCVIRK
Zgodovinski viri tako opisujejo leto 1162, ko se je v Benetkah rodil karneval posebne vrste. Poleg brazilskega v Riu de Janeiru je danes najslavnejši na svetu. Meščane je preoblačenje in maskiranje tako zabavalo, da so sklenili tradicijo ohraniti. Načeloma je karneval trajal od božiča do pepelnične srede. A nekateri so se v brezimnost mask skrili, kadarkoli se jim je zahotelo. Oblasti so kmalu ugotovile, da morajo razvrat in druge nečednosti pod anonimnostjo mask omejiti. Z zakoni, sprepovedmi in z zapovedmi so skozi stoletja klesale vedenje beneških mask. Tako ima danes vsak njihov gib svojstven pomen. Med množicami turistov z vsega sveta se danes gibljejo brez besed kot žive umetnine.
Lovca na zgodbe v podobah
Damjan Adam je doma iz Kupčinjega Vrha pod Donačko goro, Tadej Turk iz Destrnika. Damjana je s fotografijo zasvojil družinski prijatelj, mojster fotografije Stojan Kerbler. »Še vedno se spomnim svoje prve 35mm Praktike L2, ki sem jo dobil od strica v osnovni šoli. Odtlej me fotografija spremlja skozi življenje, rad delim lepe trenutke skozi objektiv, saj imam občutek, da bodo del tega podoživeli tudi drugi,« pravi Damjan. Dober motiv je šele začetek. Potem je veliko odvisno od vremenskih pojavov, svetlobe, opreme in seveda znanja. Različne strokovne revije in tudi proizvajalci jadralnopadalske preme objavljajo njegove fotografije. Zadnji dve leti so njegove fotografije razstavljene tudi v muzeju gorništva v Mojstrani. Tadej, ki je član Fotokluba Maribor, ima za seboj že več samostojnih razstav. Fotografij ne predstavlja v serijah, temveč je vsaka zgodba in celota zase. »Zdi se mi, da lahko serijski niz posamezno fotografijo osiromaši, ji vzame pomen. Tako pa vsaka fotografija zasije v vsej svoji moči.« Turk se ukvarja tudi s konceptualno fotografijo, kjer je glavni poudarek prav na zgodbi in čustvih, ki jih posamezna fotografija sproži. Uspeh na številnih domačih in tujih fotonatečajih mu je prinesel tudi širšo mednarodno prepoznavnost.

banner-teal

ta_da(2)
Foto: Dragica Šilak

V morju kamer in fotoaparatov
Beneški festival je s svojimi skrivnostnimi in slikovitimi motivi v privlačni zgodovinski kulisi pravi raj za fotografe. A mesto, ki si ga »tik pred« potopom vsako leto želi ogledati na milijone turistov, je zaradi velike gneče in visokih cen za mnoge izgubilo del svoje privlačnosti. Upanja za res vrhunsko fotografsko izkušnjo je bilo tisti predpustni ponedeljek relativno malo, a sta se med tednom nadejala vsaj manj gneče. Dobro opremljena sta se podala proti Italiji.
»Odrinili smo zgodaj in prispeli v Punta Sabbioni med prvimi. Do Markovega trga nas je zapeljala ladja, kar je bilo glede na težko opremo res dobrodošlo,« pripoveduje Damjan. Najprej se je iz meglenega jutra prikazal zvonik sv. Marka, nato obris obmorskega mesta na kolih. »Prve maske smo opazili že takoj po pristanku. In res človeka vedno znova prevzamejo. Izžarevajo razkošje in eleganco, ki se ohranja in krepi že več kot osemsto leto.« Ne karneval, promenada najbolj znamenitih beneških mask je bila tega dne glavni fotografski cilj. »Bauta«, brezizrazna bela maska, »mattacciono«, predrzna in objestna živopisana maska, »ganga«, ženska maska, za katero se skriva moški, »uomo salvadego«, arhetip tako imenovanega divjega človeka, so samo nekatere najbolj tipične beneške maske. Z akrobati na hoduljah uličice in trge spremenijo tudi v enega umetniško bolj dovršenih uličnih festivalov. »Zjutraj nisva imela pojma, kako se bo dan razvil. Da se bo v tako fantastično izkušnjo, si niti predstavljati nisva mogla …«

Celoten zapis preberitev v tiskani izdaji Novega tednika 5. marca 2019