Tudi astronomi se obmetavajo z milijoni in milijardami

Na Jelenovem grebenu v Olimju odslej tudi planetarij

12:37

»A na srečo s kilometri, ne z evri,« o obmetavanju z velikimi številkami pojasni ljubiteljski astronom Sebastjan Jakša. Če bi bilo sonce krogla s premerom enega metra, bi bila Zemlja drobna kroglica 108 metrov stran. Do Jupitra bi bilo kilometer, do Neptuna štiri kilometre, do najbližje zvezde Proksime Kentavre pa kar 29 tisoč kilometrov. To so razsežnosti enega samega osončja med 250 milijardami zvezd v naši galaksiji. Rimska cesta je samo ena med njimi. Galaksij bi lahko bilo v vesolju tudi do dva tisoč milijard. Tej brezmejnosti zvezdnega neba se je na poseben način mogoče približati prav v planetariju.
Sebastjan se ozira v zvezde, že odkar ve zase. Že v vrtcu se je navdušil, zdaj pa se z astronomijo ukvarja že štirideset let. Zadnjih šest se z njo tudi preživlja. Planetarij, ki ga je njegovo podjetje Odiseja postavilo v Olimju, je že tretji. Z dvema mobilnima že več let gostujejo po vsej Sloveniji, najpogosteje v vrtcih in šolah. Planetarij na Jelenovem grebenu pod kovinsko konstrukcijo skriva sodobno tehnologijo, ki omogoča realističen pogled v nebo, projekcijo prilagojenih filmov na 360-stopinjski kupoli, kar daje občutek tridimenzionalnega poleta v vesolje. Sebastjan zna navdušiti tudi s podatki, z zgodbami in s prikazi, kar učiteljem v šoli brez takšne tehnologije uspe le redko. »Obisk planetarija je primeren za otroke od štirih let, navzgor starost seveda ni omejena. Program imamo prilagojen za različne starosti, a ker imamo največkrat mešane skupine, poskrbimo, da je v tisti urici pod kupolo za vsakogar nekaj. Verjemite, da nikomur ni dolgčas.« Od začetka julija je planetarij obiskalo že nekaj tisoč ljudi.
Marsikdo misli, da je Zemlja ravna
Da je Jakša planetarij postavil prav na Jelenovem grebenu, ni naključje. »Z družino Ježovnik se poznamo že dolgo. Tudi jaz sem kot otrok sem hodil gledat jelene. Turistična zgodba celotne vasi me je prevzela šele kasneje. Vsak v tem kraju se ukvarja z nečim, kar gradi skupno zgodbo o uspehu. Vesel sem bil, ko sem bil povabljen, da njen del postanem tudi sam.« Za šolske skupine je Olimje postalo še privlačnejša točka za zaključne ekskurzije in izlete. Kot pravi sogovornik, je obisk planetarija za otroke poučno in nepozabno doživetje. »Ljudje smo od nekdaj povezani z vesoljem. Dandanes morda manj kot kadarkoli v zgodovini. Malokdo na primer ve, zakaj imamo 365 dni v letu, zakaj je dvanajst mesecev in sedem dni v tednu. Presenetilo me je, ko sem ugotovil, da imajo osnovnošolski otroci občutek, da so bili ljudje pred dvesto leti še v jamah. V resnici pa so že stari Grki znali izračunati obseg Zemlje, iz tega so sklepali, kako velika in kako oddaljena je Luna. Danes pa je na svetu vedno več ljudi, ki mislijo, da je Zemlja ravna …«

Celoten članek lahko preberete v Novem tedniku 7. septembra 2017.