Urgenca brez čakalnih vrst

10:24

»Sedaj, ko so pete na čevljih nove, pa kar na ples,« je hudomušno dejal Uroš Koren, prvi mož čevljarske urgence v Starem Velenju, ko je gospe srednjih let čez lesen delovni pult podal njeno obuvalo. »Prav zares ne vem, zakaj čevljarji zapirajo vrata svojih delavnic. Za naše storitve je zanimanje neverjetno,« je dodal. In res so si v času našega obiska stranke nenehno podajale kljuko. Naval je bil skoraj takšen kot za resnično urgenco, le da si pri čevljarju danes na vrsti, jutri pa se že lahko oglasiš po popravljen par – brez napotnice in brez čakalne vrste.

Pri Korenovih ima čevljarstvo dolgoletno tradicijo. Oče Ivan je kot čevljar okoli leta 1970 začel delati v velenjski poslovalnici Name. Še prej je to obrt razvijal pod okriljem premogovnika. Po očetovih stopinjah je šel tudi sin Uroš, ki se je od nekdaj rad smukal na očetovem delovnem mestu, zabijal želje, premazoval čevlje in lepil.

Opravil je srednjo obutveno in gumarsko šolo v Kranju, ki je danes ni več. Zaradi ljubezni do barvnih odtenkov in papirja je najprej 12 let delal kot tiskar, ko se je nasitil triizmenskega dela in ko je šel oče v pokoj, pa je prevzel njegovo dejavnost. Pri tem ga je podprla velenjska občina, ki mu je ponudila prostor za delavnico. »Pomoč občine je zame res dragocena. Če mora čevljar za poslovni prostor v mestu odšteti 500 evrov, se to pri njegovem poslovanju zelo pozna. Ker za najem prostora plačam le simbolično najemnino, lahko imam ugodne cene. Ljudje mi pravijo, da sem najbolj ugoden v državi.«

Če mu ne verjamejo, vprašajo očeta

Ste že kdaj slišali koga, ki je dejal, da se čevljev danes ne izplača popravljati? »Računice« resda ni za uvožene čevlje iz umetnih materialov, za katere odštejemo deset ali 15 evrov. Kakovostnim čevljem pa lahko popravila občutno podaljšajo življenjsko dobo. »Usnjene čevlje lahko popravim hitreje, bolj kakovostno in večkrat. Bolje je denar porabiti za manj parov kakovostnih čevljev, kot za čevlje, ki jih lahko nosiš le mesec ali dva,« je prepričan Uroš Koren. In ob tem doda primerjavo, da zvok glasbe na računalniku ne bo nikoli tako kakovosten, kot če si zavrtimo ploščo na gramofonu.

Kaj ga med vsemi stroji in orodji najbolj zaposluje? Na prvem mestu so obrabljene pete ženskih čevljev. Ta del čevlja je najbolj na udaru, saj gre za majhno površino glede na težo telesa. Obraba pet je odvisna tudi od načina hoje posameznice. Veliko dela ima tudi z lepljenjem čevljev, šivanjem pregibov in podobno.

Kdaj pa kdaj kdo prinese tudi kakšno »misijo nemogoče« ali preveč utrujene čevlje, kot nežno pove Koren. »Ko rečem, da se jih ne da popraviti, mi vsi ne verjamejo. Raje pokličejo še očeta, če še obstaja kakšna možnost. Očitno se moram jaz še dokazati.«

Optimizem za redko obrt

Srednješolskega izobraževanja za čevljarja, ki je bilo usmerjeno predvsem v industrijsko izdelavo čevljev, pri nas več ni. Uroš nima občutka, koliko je med mladimi sploh zanimanja za to obrt. Na vrata njegove delavnice z vprašanjem o uku še niso potrkali najstniki. Velikokrat pa so se prišli kaj pozanimat mame in očetje, ki si prihodnost za svoje otroke predstavljajo v takih obrtniških vodah. »Obrtniški poklici znova pridobivajo veljavo. Sam menim, da je to vsekakor prav. Če ni izdelave, če ni izdelka in razvijamo samo birokracijo, država ne more živeti.« Sam bi z veseljem koga priučil. To bo lažje po tem, ko bo občina stavbo, v kateri je sedaj delavnica, podrla in dala rokodelcem nove prostore. Tako se bo čevljarju pridružil še kakšen krojač, restavrator in podobno. Tovrstna spodbuda ni zanemarljiva. Optimizem za obrt, ki skorajda že izumira, vlivajo tudi razmisleki vrtčevskih otrok, ko obiščejo delavnico. Kar vsi namreč dvignejo roko, ko jih mojster vpraša, kdo bi rad bil čevljar, ko bodo veliki.

TINA STRMČNIK
Foto: SHERPA

Več v tiskani izdaji Novega tednika!

Velenje, Čevljarska urgenca Kolar, Ivan in Uroš Kolar - 31.2.2
Uroš Koren se je že kot otrok rad smukal po čevljarski delavnici, ki jo je njegov oče imel v tedanji velenjski poslovalnici Name. Danes si s čevljarstvom tudi sam služi kruh, sicer pa rad tudi potuje, turno smuča in se ukvarja z najrazličnejšimi športi. Včasih je treniral smučarske skoke.
Velenje, Čevljarska urgenca Kolar, Ivan in Uroš Kolar - 31.2.2
»Sam sem čevelj v celoti zadnjič izdelal v srednji šoli. Da bi se lotil izdelovanja čevljev za druge, nimam časa, bi pa moral najprej sebi narediti kakšnih pet parov. To je res zahtevno delo, saj je vsaka noga drugačna, veliko je posebnosti. Če pri šivanju majice zgrešiš za dva milimetra, to nikogar ne žuli, pri čevlju pa to ne velja,« pravi Uroš Koren (levo). Skupaj z očetom Ivanom sta tandem Čevljarske urgence Koren.
Velenje, Čevljarska urgenca Kolar, Ivan in Uroš Kolar - 31.2.2
Ko je Janez Drnovšek postal predsednik Republike Slovenije, so se nekateri bali, da bo težko stopil v čevlje predhodnika Milana Kučana. Zato so mu v Čevljarski urgenci Koren izdelali novo obuvalo – vsaj za pusta.

»Medtem ko so pri nas šolo za čevljarje ukinili, za čevljarskega mojstra na primer izobražujejo v Italiji. In šolnina jezelo draga, saj gre za mojstrsko izobrazbo, kjer je poudarek predvsem na ročnem izdelovanju čevljev.«

»S popravilom čevlja za 15 evrov ima čevljar enako veliko dela kot s popravilom tistega za 100 evrov,« se strinjata oče in sin.

narocite-nt