»Usporite! Ćevapi na putu …«

13:01

Po Bosni in Hercegovini – Utrip Mostarja in Sarajeva

V Bosni in Hercegovini čas očitno teče drugače. To spoznanje me je udarilo, še preden smo zares stopili v državo. Kljub prometno najbolj obremenjenih dnevih ob Jadranskem morju smo se prav povsod uspeli izogniti gneči, pred mejnim prehodom v BiH pa se je čas ustavil. In potem se je čez Neum, 21-kilometrski pas bošnjaškega morja, vlekel po polžje. Prav lahko bi med čakanjem v koloni po tistih nekaj tisoč stopnicah skočili še v morje, pa na cesti ne bi ničesar zamudili.

Na obali Neuma se zdi, da je zazidan prav vsak kotiček, posledično je menda tudi gneča na plaži precejšnja. A tokrat tega nismo preverjali, dnevi pred nami so bili namenjeni potepanju in odkrivanju notranjosti države. »Če bomo sploh uspeli priti vanjo,« sem pomislila, ko smo po krajšem prehodu čez Hrvaško spet obtičali v koloni pred mejo. Samo »pičle« tri ure je trajalo in obmejni policist nam je brez posebnih postopkov – tako kot vsem drugim – zažele srečno pot. Še danes ugibam, kaj je počel tiste tri ure, ko so na spletni strani avto-moto zveze BiH poročali, da promet na vseh prehodih teče gladko kot po maslu. Ampak to verjetno spada v isto kategorijo kot čisto resen opozorilni trikotni prometni znak ob cesti. »Le zakaj moramo spet upočasniti?« se mi je motalo po glavi. A potem sem le uspela prebrati: »Usporite! Ćevapi na putu …« (Upočasnite! Čevapčiči na poti …, op, p.)

(Več v tiskani izdaji Novega tednika).

SAŠKA T. OCVIRK

banner-ntrc-martinovanje

Deli