Ustvarjeno iz lesa in iz srca

10:02

Lesene igrače, ki sta jih začela izdelovati šele pred letom, so že vstopile v domove in izložbe trgovin po svetu. Včasih ustvarjata ves dan in se na koncu vprašata, ali sta vmes sploh kaj jedla. Še večkrat kot nočni ptici ob svojih lesenih barvitih figuricah ali nežnih sanjavčkih preživita vso noč. Roke vmes postanejo malo utrujene, tudi oči kdaj potrebujejo počitek. A zavedanje, da sta v tej ustvarjalni zgodbi skupaj in da delata, kar rada počneta, ju navdaja s hvaležnostjo. Ko se pod mizo k nogam stisne še njun pes Tedi, bi si težko zamislila boljšo službo.

»Dom je tam, kjer je Živa,« pove Saša, ki je otroštvo preživel v Mariboru. Sorodno dušo je spoznal med študijem prevajalstva v Gradcu. Partnerja živita v Avstriji, dobili pa smo se v hiši njenih staršev v Šentjurju. Živa nam je v znak gostoljubja razrezala jabolko in ponudila vodo v kozarcih, ki odsevajo besedo Dorimu. Gre za ime, s katerim se je vse začelo. Svoji mami je namreč za rojstni dan pred leti napisala Zgodbo o mali Dorimu, deklici, ki sanja v barvah. Knjigi je želela priložiti še waldorfsko punčko, ki bi simbolizirala vsebino zapisanega. Ker v prodajalnah ni našla lutke, ki bi ustrezala njenim predstavam, se je odločila, da jo bosta s partnerjem sešila sama. »Za šivanje sva se odločila dva velemojstra. Takrat sem znala prišiti le gumb,« se spominja sogovornica.

Igrače CLICQUES, Živa Voga in Saša Rojak - 29.11.2019 poslana na NT
Živa Voga in Saša Rojak s psom Tedijem

Lutke od vsega začetka niso bile mišljene kot igrače, ampak kot mehke skulpture. Z vsako so Živini in Saševi prsti postajali spretnejši, za njune izdelke je bilo med ljudmi vedno več zanimanja. Svoje stvaritve sta na primer predstavila na ljubljanskem tednu mode, med drugim sta »spletla« sodelovanje s podjetjem Pletenine Draž. Posebno poglavje ustvarjanja je bila razstava Punčka, več kot igrača, ki je gostovala v gledališčih po državi. »Za razstavo, ki se je navezovala na knjigo o Dorimu, sva izdelala velike lutke in jih postavila v kokone iz vej. Želela sva ustvariti pridih gozda. Selitev razstave iz gledališča v gledališče je bila pravi zalogaj, potrebovala sva tovornjak. Po zadnjem dogodku sva si dejala, da bova naslednje razstave zasnovala tako, da bova predmete lahko naokrog vozila s svojim avtomobilom.«

Ustvarjalni tandem se je loteval vedno novih zgodb. Živo sta nato vedno bolj privlačila polstenje in z gozdom povezan vilinski svet. Nastali so sanjavčki, ki so osvojili cel svet. Odkar sta jih predstavila, so naročila deževala, tako da sta komaj uspela slediti povpraševanju. Čeprav gre za miniaturne skulpture, mnogo manjše kot dlan, sta vanje ujela številne podrobnosti, od skrbno izbranih, celo izvezenih oblačil do drobcenih dodatkov na čeveljcih ali v laseh. Sanjavčki, nekateri varno spravljeni pod stekleno kupolo, so predvideni za dekoracijo, za piko na i stanovanju. Spet drugi so kot broška zasnovani kot modni dodatek usklajene stilske podobe. Odzivi kupcev so bili dobri, a so pogosto spraševali, kdaj bo izpod njunih rok nastalo nekaj, kar bo oblikovno dovršeno, a hkrati primerno tudi za otroško igro.

Razstavi in sestavi

Čeprav sta se dolgo otepala misli, da bi izdelovala igrače, sta začela potiho razmišljati, kako bi majhne zaklade pretvorila tako, da bi jih lahko prijele tudi otroške ročice. Obliko vilincev sta preslikala v figurico, narejeno iz lesa. To je sicer lažje reči kot narediti. Prvi korak je bil, kako izčistiti obliko. Nato sta se ukvarjala z vprašanji, kako se lotiti izdelave.

Približno leto po tem, ko sta v roke prijela prototip, so se rodili Clicques. Ti so sestavljeni iz treh delov, ki jih povezuje droben magnet. Otroci lahko igrače razstavijo in sestavijo po svoje ter jih tako »preoblečejo« v drugo barvo oblačil. Osnovne oblike, ki sta jih razvila Živa in Saša, izdela strugar. Nato se delo začne, saj je treba vsak kos obdelati, ga pobarvati, mu naslikati obraz in dodati magnet.

Igrače CLICQUES, Živa Voga in Saša Rojak - 29.11.2019 poslana na NT
Z ljubeznijo do najmanjših podrobnosti sta zasnovala drobne sanjavčke. Bolj izčiščeno obliko sta prenesla v figure, izdelane iz lesa belega gabra, imenovane Clicques.

Čeprav partnerja pri delu ne moreta drug brez drugega, imata natančno razdeljena opravila. »Pri katerem od izdelkov je tako, da eden ne zna narediti koraka, ki ga dela drugi. Ko sva izdelovala mehke punčke, nikoli nisem šival. Sem pa krojil in lutke polnil s polnilom,« je razložil Saša. Pri lesenih igračkah sta za oblikovanje poskrbela skupaj. Saša je prevzel tehnični del posla in usklajevanje z mojstri. Živa barva obraze, poleg tega skrbi za spletni marketing, za promocijo in prisotnost na družbenih omrežjih. Izdelek namreč ne pomeni nič, če ga ne znaš spraviti med ljudi, se strinjata.

TINA STRMČNIK
Foto: SHERPA

Več v tiskani izdaji Novega tednika!

Živa Voga Saša Rojak
Še tako drobna šivanka ali celo najbolj tanek čopič jima ne predstavljata težav. Živa je nekoč za ustvarjanje imela svojo sobo. A ji to ni najbolj ustrezalo. Rada ima, da sta s Sašo v istem prostoru. Tako se lahko ves čas posvetujeta glede dela. (Foto: osebni arhiv)

Živa Voga: »Če se že tako zavzeto posvečaš razvoju izdelka, je škoda, če ne domisliš tudi kakovosti materiala, iz katerega je narejena igrača. Ko je vse, kot mora biti, res mirno spiš.«

Saša Rojak: »Odkar izdelujeva igrače Clicques, se nama je odprl nov svet. Ogromno sva se naučila. Vsak po svoje uživava pri svojem delu. So bila pa obdobja, ko sva naredila en korak naprej in dva nazaj.«