V bolnišnici zatišje pred nevihto

Mag. Franc Vindišar in dr. Tanja Selič Kurinčič

14:39

Vročina, kašelj in težave z dihanjem so najpogostejši simptomi okužbe z novim koronavirusom. Če pri 80 odstotkih okuženih bolezen izzveni brez večjih težav, se za dva od desetih zgodba lahko resno zaplete. Ali se za katerega od njiju lahko konča tragično, je zelo odvisno od tega, kako hitro se bo okužba v naslednjih dneh širila med nami. V Splošni bolnišnici Celje upajo na najboljše, a so pripravljeni tudi na najslabše.
SAŠKA T. OCVIRK

Vindisar
Foto: Andraž Purg-GrupA

V času našega pogovora – razmeram in priporočilom primerno smo ga opravili na daljavo – so se v intenzivnih terapijah v Sloveniji zaradi okužbe zdravili trije bolniki. Dva naj bi bila v slabem stanju. Ob resnejši klinični sliki zdravljenje traja od štiri do šest tednov. Nevidni sovražnik je na kolena spravil Kitajsko in skoraj sesul italijanski zdravstveni sistem. Pri nas je virus razširjen, a še potuhnjen. V celjski bolnišnici je bilo v začetku tedna nenavadno mirno. Kot sta povedala mag. Franc Vindišar, strokovni direktor bolnišnice, in dr. Tanja Selič Kurinčič, specialistka infektologije ter vodja bolnišnične službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, je to samo videz.
Kakšne so trenutne razmere v SBC, kaj pomeni za zaposlene, za bolnike in vse uporabnike zdravstvenih storitev trenutno stanje pripravljenosti? Gre za zatišje pred nevihto?
F. V.: Trenutne razmere v SBC so v okviru predvidenih protokolov. Smo v tako imenovanem rumenem alarmu, kar pomeni, da smo reorganizirali delo in pripravili proste posteljne kapacitete za sprejemanje bolnikov s covidom-19. Pripravljene imamo navadne bolniške postelje in mesta na intenzivni negi. Odpovedali smo vse elektivne programe in izrazito zmanjšali tudi specialistični ambulantni program. Vse skupaj je namenjeno temu, da bomo zagotovili dovolj kadrovskih zmožnosti za stanje, ki je pred nami. Ocenjujemo, da takšno stanje, kot je trenutno, ne bo več dolgo, in se pripravljamo na nevihto.
Kaj ste se dogovorili včeraj (v nedeljo) na ravni države in bolnišnic glede zaščitne opreme ter predvsem, kako boste po oddelkih to opremo razdelili?
F. V.: Na tem sestanku smo se dogovorili, da bomo dobili nekaj opreme iz sproščenih blagovnih rezerv. Poveljniku civilne zaščite smo posredovali količine predvsem tiste varovalne opreme, ki jo najbolj primanjkuje. To so posebne zaščitne maske, ki jih uporabljamo pri invazivnih posegih pri bolnikih, zaščitna očala in plašči. Do tega trenutka (v ponedeljek sredi dneva, op. p.) še nimam podatka, da bi karkoli od tega dobili. Zaloga osebne varovalne opreme v SBC je v določenem delu zadovoljiva. Kar nekaj ključne opreme, ki jo bomo potrebovali pri oskrbovanju okuženih bolnikov, imamo v zelo omejenih količinah. Zaradi tega smo že 24. februarja izvedli omejevalne ukrepe in določili, kje se ta oprema lahko nahaja. Zdaj to opremo sproščamo samo z odredbo strokovnega direktorja na tiste točke, kjer pričakujemo, da jo bomo najbolj potrebovali. Žal ne moremo zagotavljati vsega, kar bi si posamezni oddelki želeli, zato uporabo teh sredstev, kolikor je mogoče, omejujemo.
Kako smo na Celjskem pripravljeni na t. i. italijanski scenarij? Koliko postelj za intenzivno terapijo imate na voljo in koliko aparatov, ki pomagajo
pri dihanju?
F. V.: SBC razpolaga z 22 respiratorji v obeh enotah intenzivne terapije. Poleg tega imamo še tri prenosne ventilatorje, od tega tudi za intervencije na terenu. Dogovarjamo se za najem še treh in nabavo 20 respiratorjev. V enak namen lahko po potrebi uporabljamo še aparate, ki jih sicer uporabljamo pri postopkih anestezije. To so zaenkrat zmožnosti, ko govorimo o zahtevah intenzivne obravnave, medtem ko imamo za ostale bolnike, ki bodo potrebovali običajno bolnišnično oskrbo, trenutno pripravljenih enajst postelj na infekcijskem oddelku z možnostjo, da to v nekaj urah razširimo na 40 postelj. Nekaj deset postelj lahko pridobimo še z reorganizacijo ostalega dela bolnišnice.
Kaj se bo zgodilo, če bo zbolel kdo od zdravstvenega osebja? To pomeni, da bo moral celoten zdravniški v karanteno?
F. V.: Navodila, ki smo jih dobili na sestanku direktorjev bolnišnic, govorijo o tem, da bo moral vsak zdravstveni delavec, ki bi zbolel in imel akutne respiratorne znake, na odvzem brisa, potem bomo ukrepali na podlagi rezultata. Vsi zdravstveni delavci bomo pri delu z okuženimi bolniki seveda uporabljali osebno varovalno opremo.
Ste v tem času že imeli primere verbalnega nasilja ali izgredov na urgenci?
F. V.: Nekaj težav smo imeli z verbalnim nasiljem na tako imenovanih vstopnih točkah. Veste, da smo v SBC že 6. marca pomembno omejili dostopnost do bolnišnice, oddelkov in ambulant. Posledično smo na nekaterih vhodih že bili priča verbalnim grožnjam. Izdali smo sicer vsa potrebna navodila, tudi glede prinašanja osebnih stvari, ampak posamezniki še vedno ne morejo dojeti, da so trenutno drugačne razmere, kot smo jih imeli pred tem.

banner-teal

selic
Foto: Andraž Purg-GrupA

Šole in vrtci so zaprli svoja vrata, nenujne storitvene in trgovske dejavnosti so ustavljene, potniški promet prav tako. Tudi nekatera podjetja so ustavila poslovanje. Bo to v dovoljšnji meri zajezilo hitrost širjenja okužbe?
T. S. K.: To je v tej fazi ključen ukrep za zajezitev okužbe. Virus je že med nami, vendar moramo preprečiti nadaljnjo eksponentno rast širjenja okužbe. Zato še enkrat resen poziv vsem: ostanite doma!
Kako je v resnici s prenosom okužbe? Sta varnostna razdalja 1,5 metra ter higiena kašlja dovolj velika zaščita? Vse več primerov govori o tem, da naj bi se okužba v zaprtih prostorih prenašala tudi po zraku.
T. S. K.: V osnovi se okužba prenaša kapljično, torej s kihanjem in kašljanjem. Možno se je okužiti tudi s kontaktom onesnaženih površina. Za aerogen prenos, torej po zraku, nimamo trdnih dokazov.
Mnogim se zdi, da z druženjem na prostem ni nič narobe. Res ni?
T. S. K.: Težava je v besedi druženje. Druženja v fazi epidemije ni.
Se vsaj približno ve, kako dolgo pred kliničnim znaki in kako dolgo po preboleli okužbi je človek še klicenosec?
T. S. K.: Ukrepi so naravnani za dobo 14 dni, zato je tudi ukrep samoizolacije izrečen za 14 dni. To je varnostno najdaljše obdobje. Bolezen v nekaj dneh izzveni in ta ukrep je varnostno zadovoljiv.
Lahko tisti, ki je okužbo prebolel, ponovno zboli?
T. S. K.: To je opisano izjemno redko, vendar možnost obstaja zaradi mutacije virusa. Ponavljam pa, da je to zelo redko.
Velika podjetja v tuji lasti, na primer Gorenje, BSH, so sprejela izredno stroge ukrepe. Nekateri drugi delodajalci niso izvedli nobenih preventivnih dejanj. Je takšna brezbrižnost opravičljiva?
T. S. K.: Vsi v državi bi morali sprejeti skrajno resne ukrepe, ker bomo samo skupaj uspeli zajeziti epidemijo, sicer ne.
V tej fazi ne testirate več posameznih primerov ko gre za sum na okužbo, NIJZ ne sporoča več števila obolelih. Zakaj oboje ni več smiselno?
T. S. K.: Širše testiranje ni več smiselno, ker vemo, da virus kroži med nami. Kadar je število okuženih zelo veliko, testiramo zgolj tiste, ki so huje oboleli in potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Zelo smiselno je testiranje delavcev v zdravstvu oziroma v poklicih, kjer je prisotnost zaposlenih na delovnem mestu zelo pomembna. Na ta način lahko zaznamo nova žarišča epidemije.
Koronavirus je razglašen za pandemijo. Marsikdo si razlaga, da je zdaj
virus povsod in da ni več treba biti pozoren na preprečevanje. Zakaj to ne drži?
T. S. K.: To ne drži, ker je še vedno ključnega pomena, da zajezimo hitro širjenje virusa med nami. S tem, ko bomo omejili hitrost širjenja okužbe, bomo bolnišnicam omogočili, da bodo lahko delovale dokaj normalno. Sicer lahko pričakujemo izjemno veliko obolelih in bo zdravstveni sistem preprosto preobremenjen. Število obolelih v določenem času je ključno in zato ponovno pozivam ljudi, naj ostajajo doma ter pomagajo zajeziti to epidemijo.
Mnogo je bilo primerjav z gripo. Vendar pri gripi ljudje redko končajo priključeni na aparate. Kaj se zgodi pri koronavirusu, da oboleli ne morejo več sami dihati?
T. S. K.: Koronavirus v tednu po okužbi prizadene spodnja dihala in povzroči res hudo obliko pljučnice. To je pomembna razlika z gripo. Ob tem moramo vedeti, da za gripo že imamo zdravila, medtem ko pri okužbi z novim koronavirusom zdravil ni na voljo.
Je to, da so bili nekateri ljudje cepljeni proti gripi, olajšava?
T. S. K.: Ni olajšava.
Kako naj ljudje v tem času okrepimo imunski sistem, kaj lahko v zvezi s tem naredijo predvsem kronični bolniki?
T. S. K.: Največ bodo naredili s tem, da bodo ostali doma in se ne bodo družili z ostalimi. Še enkrat poudarjam, da moramo to epidemijo prebroditi skupaj, ampak vsak zase, vsak na svojem mestu. Zato še enkrat poziv – ostajajte doma.
Mnogi ne verjamejo, da je virus izšel s tržnice v Wuhanu. Poligon različnih teorij zarot govori o spregi farmacevtskih in političnih elit. Kaj pomeni širjenje takšnih prepričanj v trenutni situaciji?
T. S. K.: Širjenje takšnih teorij zarot ni nikomur v pomoč. Stroka, predvsem mikrobiologi, ki so preučevali izvor virusa, se strinja, da so najverjetnejši izvor tega koronavirusa netopirji, in ji je znano, kakšen je bil potem preskok na človeka.
Že v preteklosti smo bili soočeni z nekaterimi virusi, kot sta na primer zika, sars. Zdi se, da gre tokrat za drugačno razsežnost svetovnih vplivov. V čem je razlika?
T. S. K.: Najpomembnejša razlika je, da se koronavirus izjemno hitro, eksponentno širi. Pomembna razlika je tudi, da moramo ljudje svojo zavest spremeniti. Zavedati se moramo, da je pri tej zajezitvi pomemben vsak posameznik.
»Še enkrat vas pozivamo – zdravstveni delavci bomo naredili vse, kar je v naši moči, vi pa spoštujte navodila. Ostanite doma, ne družite se, ne hodite okrog. Skrbno upoštevajte higieno čistih rok, kihanja in kašljanja. Zavedajte se, da je ta okužba resno stanje.«
»Zdravstveni sistem v celoti je na preizkušnji. Največ nam lahko pomagate s tem, da nam pomagati nadzorovati število bolnikov. Če bodo kapacitete presežene, bo hudo za vse nas,« je dejal strokovni direktor SBC Franc Vindišar.

»Še enkrat vas pozivamo – zdravstveni delavci bomo naredili vse, kar je v naši moči, vi pa spoštujte navodila. Ostanite doma, ne družite se, ne hodite okrog. Skrbno upoštevajte higieno čistih rok, kihanja in kašljanja. Zavedajte se, da je ta okužba resno stanje.
Zdravstveni sistem v celoti je na preizkušnji. Največ nam lahko pomagate s tem, da nam pomagati nadzorovati število bolnikov. Če bodo kapacitete presežene, bo hudo za vse nas,« je dejal strokovni direktor SBC Franc Vindišar.

Intervju lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika 19. marca 2020.