V Celju številni dogodki ob tednu gluhih in naglušnih

10:10

Med 16. in 21. septembrom je mednarodni teden gluhih. Ob tej priložnosti Društvo gluhih in naglušnih Celje pripravlja pestro dogajanje ves teden, med drugim tudi brezplačni tečaj slovenskega znakovnega jezika, ki se bo odvijal v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje.

Danes bo ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol dokumentarni film Lastovke letajo nizko, ki kaže na položaj gluhih v naši družbi. Po filmu bo tudi pogovor z režiserjem. Društvo jutri pripravlja tudi dan odprtih vrat v Lešničarjevi ulici 5 v Celju. 18. septembra bo v Osrednji knjižnici Celje tudi okrogla miza, 21. septembra pa se bo društvo dopoldne predstavilo tudi na Krekovem trgu v mestu. Istega dne, ob 13. uri, bo v Celjskem domu tudi slavnostna akademija.

»Resolucija organizacij združenih narodov omenja, da je gluhost najtežja oblika invalidnosti, čeprav se navzven morda ne vidi, kaj to pomeni,« pravi Aleš Peperko, predsednik celjskega društva Gluhih in naglušnih.

Aleš Peperko, Društvo gluhih in naglušnih Celje - 30.8.2019 poslana na NT
Predsednik Društva gluhih in naglušnih Celje Aleš Peperko.

Najtežja oblika invalidnosti pomeni, da so gluhi še vedno najslabše izobraženi, najslabše plačani v službah, v slišeči družbi pa pogosto izločeni, s tem tudi slabše informirani. Gluhost je najtežja invalidnost tudi zato, ker gluhi brez tolmača ne morejo komunicirati.

»Želimo osveščati ljudi, jim pokazati, da smo tu. Gluhi. Živimo. Smo enakopravni. To je tudi namen mednarodnega tedna gluhih. Če bi se slišeči potrudili poslušati in nas razumeti, bi bilo drugače. Vidim to v vsakdanjem življenju. Nek natakar me razume, ko nekaj naročim. Ker se je potrudil, drugi me ne razume, pa bi me lahko, če bi se potrudil dovolj. Le malo nam manjka. Vsem. In bilo bi boljše,« dodaja Peperko.

kretnja ljubezen
Ljubezen v slovenskem jezikovnem jeziku. To je materni jezik gluhih in naglušnih.

Poudarja, da bi tudi v šolah morali bolj izobraževati otroke in mlade o oblikah invalidnosti, tako bi bila družba bolj osveščena. »Lani smo v eni izmed šol v Celju kot društvo predstavili naše življenje. Presenečen sem bil nad vprašanji mladih, češ kako lahko vozimo in kako se pogovarjamo po telefonu. Torej bila so vprašanja, iz katerih je razvidno stereotipno razmišljanje. Če bi v šolah več govorili o tem, bi bilo drugače. Iz društva smo predloge o predstavitvi življenja gluhih poslali na kar nekaj šol, vendar je bilo odziva zelo malo,« še zaključuje Peperko.

SIMONA ŠOLINIČ

Foto: SHERPA, GrupA

banner-ntrc-martinovanje

Deli