»V kakršnokoli staro kračo sedem, sem vesel!«

7:29

Nekateri ob rojstvu otrok posadijo drevo. A dr. Emil Šterbenk iz Šmartnega ob Paki je ob rojstvu sina in ob rojstvu hčere domov pripeljal starodobnika. Kadarkoli si je umislil novega »oldtimerja«, so ljudje ženo spraševali, če bo spet naraščaj pri hiši. »A pri otrocih sva se ustavila, pri starodobnikih pač ne,« pove njegova draga Vlasta. Šterbenka sicer marsikdo sprašuje, kako si upa naokrog voziti s takšnimi starimi »ajmri«. On se ob tem le potrka po glavi in odgovori, da ga imajo njegovi častitljivi jekleni konjički tako radi, da ga sredi ceste še nikoli niso pustili na cedilu. Če že, so obstali na dvorišču ali na dovozu do mehanika.

DL3U7081 pokoncna
Emil Šterbenk prisega na nemško trokrako zvezdo in jugoslovanske tri kroge.

»Že od majhnega sva z očetom ›šraufala‹. Imeli smo ›fičeka‹ in ves čas ga je bilo treba popravljati,« o svojem začetnem navdušenju nad avtomobili pripoveduje dr. Emil Šterbenk, v Šaleški dolini sicer znan kot ekolog in raziskovalec. Ko je bil star enajst let, sta z očetom starega »fičota« prestavila v novo karoserijo. Takoj po podvigu se je lahko Emil z vozilom malce zapeljal.

Jekleni konjički so ga navduševali tudi ob vsakem obisku njegovega strica Janka. Ta je bil šofer in je imel na dvorišču vedno kakšen tovornjak. Emil je za volanom stričevih tovornjakov marsikatero popoldne užival v namišljeni vožnji. Pri šestnajstih letih je s prekucnikom znamke Fap, s katerim je njegov stric vozil nasipni material, sredi vročega poletja »valjal« podlago za hišo, v kateri njegova družina živi danes. Že prvo uro se je naučil vzvratne vožnje s pomočjo ogledal. Čeprav so bila ta v primerjavi z ogromnim tovornjakom čisto miniaturna.

Ljubezen do starejših letnikov

Starodobniki so mu v srce segli ob koncu gimnazije, ko mu je stric podaril avto Opel Rekord Olympia, letnik 58. S sošolci so ga na roke pobarvali, stric je zanj pridobil preizkusne tablice, avto je nato sodeloval v programu za predajo ključa. Sredi študijskih let je še en takšen model našel v Slovenj Gradcu. Prodal ga je na ženino prigovarjanje, a je slednja to takoj obžalovala. Ko je novi lastnik avto odpeljal od hiše, je bil Emil namreč povsem potrt.

Zato ni nenavadno, da ga je Vlasta podprla pri nakupu mercedesa 180 D, letnik 58. Slednjega je Šterbenk pred eno od zagrebških tovarn (iz tega mesta namreč prihaja njegova žena) občudoval kar leto dni. Avto je v garažo zapeljal, ko se jima je rodil sin. Ob rojstvu hčere si je Emil umislil mercedesov model 219. »Fotografiral sem ga, ko je bila žena še v porodnišnici. Preden sem filme razvil, je bil avto že doma.«

Prisega na Mercedes in Tam

V garaži Šterbenkovih so trenutno trije registrirani starodobni avtomobili s trikrako zvezdo. Prvi je model W 123, ki je obnovljen tako, kot se šika, in je najboljši v floti. Drugi je Ponton, letnik 1961. Tretji je model W115, 200 D. Tega je Šterbenk hodil opazovat približno sedem let. Ko je lastnik naposled le pristal na prodajo, mu ga je ponudil za »sindikalno« ceno, ker ključev ni želel predati v roke kakšnemu mladcu, ki bi z avtom nespametno ravnal.

Čeprav prisega na Mercedes, je enako navezan na Tamov model tovornjaka 80T5, znan pod imenom »tamič«. Emil si je takšen majhen kamion želel za petdeseti rojstni dan, zato, kot pravi, da bi se malo igral, saj fantje nikoli ne odrastejo. In res ga je vsega sijočega dobil na rojstnodnevni zabavi, in sicer v različici gasilskega vozila. »Pri petdesetih sem takšno presenečenje še preživel. Deset let kasneje ga ne bi,« v smehu zatrdi sogovornik. S tem tamom se je vozil pet let, nato ga je z odobritvijo prijateljev zamenjal za nekoliko daljšega »tamiča«, prav tako »gasilca«. Poleg šoferja se v njem lahko pelje osem potnikov.

Med vožnjo »crknila« le žarnica

Čeprav je starodobnikov škoda za vsakodnevno vožnjo, jih sogovornik še zdaleč nima le zato, da jih občuduje in neguje. Z njimi se odpravi tudi na daljše vožnje. Doslej je bil večkrat v Nemčiji in na Švedskem. Najhuje, kar se mu je med vožnjo zgodilo, je bila pokvarjena žarnica. Pred eno od daljših »tur« je sicer avto odpeljal k prijatelju, mehaniku Cvetku Harbu. Tik pred njegovo delavnico je avto odpovedal in Šterbenka je do mehanika »privlekla« žena. Mojster je lastnika takoj pomiril z besedami, da so avtomobile k njemu res velikokrat »prišlepali«, vendar je od njega še vsak odpeljal.

TINA STRMČNIK
Foto: GrupA

Več v tiskani izdaji Novega tednika!

DL3U7089
Lastnik teh jeklenih lepotcev Emil Šterbenk je član Slovenske veteranske avto-moto zveze in začetnik registra vozil Mercedes-Benz. Iz registra se je najprej razvil Mercedes Classic klub Slovenije. Današnji Mercedes-Benz klub Slovenija je uradni klub pod okriljem Mercedes-Benz Classic Managementa v naši državi. Šterbenk je bil vrsto let tajnik kluba, zdaj je urednik za tiskane medije.
DL3U7049
Mož, ki ima izjemno rad starodobnike, je tudi ljubiteljski igralec in glasbenik. Leta 2016, ob 120-letnici Gledališča pod kozolcem v Šmartnem ob Paki, je nastopil v spevoigri Lumpacij Vagabundus. Za predstavo je uglasbil vse songe in sodeloval pri glasbeni podlagi, saj dobro igra klavir in harmoniko. Njegovo igralsko nadarjenost je prepoznal tudi Marjan Marinšek in mu pri prvih Pikinih festivalih namenil vlogo Martina Krpana. Zdaj je že vrsto let kapitan Nogavička.
Straza
Takole so s sošolci »opicanili« Opla leta 1981. In z njim naredili program ob predaji ključa Gimnazije Velenje. Ključ je na strehi avtomobila poleg Šterbenka (levo) stražil sošolec Drago Skornšek. Foto: osebni arhiv Emila Šterbenka

»Ko avto restavriraš, si ves solzen, že če ga dobi dež. Vsekakor ga zdaj, ko je povsod polno soli, ne zapeljem na cesto.«

»Žena zelo podpira mojo ljubezen do starodobnikov. Tako lahko povem, da nobenega avtomobila doslej nisem kupil skrivaj.«

 

narocite-nt

Deli