Varnost in zdravje pri delu: je država najslabši delodajalec?

9:35

Oktobra je bil evropski teden varnosti in zdravja pri delu. Čeprav se o tem v javnosti ni veliko govorilo, je za Slovenijo značilno, da se je zavedanje o pomenu varnega dela v primerjavi z obdobjem pred desetimi leti izboljšalo. Kljub temu Slovenija ni ravno na zavidljivi ravni v primerjavi s tujino, pravi Milan Dobovišek, dipl. inž. el. in direktor podjetja Kova.

»Za varnost in zdravje pri delu je v Sloveniji približno trideset inšpektorjev. Bistveno premalo. Podjetij je približno dvesto tisoč. Potem veste, kako je. Zato mali delodajalci pogosto preračunavajo: ›Če je podjetij toliko, inšpektorjev pa tako malo, kakšna je verjetnost, da bodo izbrali ravno moje podjetje, skrito v neki mali ulici‹«

Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.

Več kot trideset let se ukvarja s svetovanjem, z usposabljanjem v podjetjih in urejanjem dokumentacije na področju varnosti in zdravja pri delu. V svoji karieri je oral ledino na tem področju, zato ga pozna do podrobnosti. Tudi tiste stvari, kjer je država zamudila dobre prakse, da bi to področje lahko še bolje uredila. Dobovišek že na začetku pogovora jasno poudari, da se je miselnost o varnosti pri delu spremenila predvsem zaradi ponovnega razcveta gospodarstva, a tudi zaradi tujih delodajalcev, ki so prišli v Slovenijo.

_MG_6650

»V tujini sta varnost in zdravje na delovnem mestu zelo pomembna, zato sta v podjetjih, kjer so lastniki tujci, postala tema številka ena. Strokovni delavci, ki delajo na tem področju, so člani ožjega vodstva, ki mu o svojih ugotovitvah, predlogih poročajo na vsakem kolegiju. Slovenija na tem področju pred leti nekako ni znala narediti koraka naprej.«

Glede česa so tujci boljši?

Glede tega, da zahtevajo popolno varnost pri delu. Za naloge ali pravila, ki jih določijo, zahtevajo, da jih zaposleni izvajajo stoodstotno. Odstopanj ni. Predvsem to strogo velja za osebno varovalno opremo zaposlenih. Pri nas so bile sicer izdelane evidence o osebni varovalni opremi, ki je bila dodeljena, prejeta, in bila so izdelana poročila o tem, zakaj je delavci niso uporabljali. Pri tujih delodajalcih pa denimo na gradbiščih vodja izvajalcem in podizvajalcem jasno pove, kaj je nujno, in tisti, ki ne upoštevajo pravil, morajo takoj zapustiti gradbišče ter za podjetje ne morejo več delati. Primer, ki se je nedavno zgodil pri švicarskem podjetju, je, da vodja gradbišča ni dovolil kaditi na odprtih prostorih delovišča. Dva delavca, ki tega nista upoštevala, sta morala gradbišče takoj zapustiti.

Se v tujini bolj zavedajo, da z varnostjo pri delu preprečijo večje stroške?

Varnost je zanje ekonomska kategorija. Najdražji je delavec, ki se poškoduje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že začel uveljavljati regresne zahtevke. Če zavod po poškodbi delavca ugotovi, da niso bili izpolnjeni vsi pogoji na področju varnosti pri delu – da delavec ni bil poučen o tem, da je varnostna oprema pomanjkljiva, da ni bil zdravstveno pregledan ali da na delovnem mestu niso bile opravljene določene meritve – potem od delodajalca zahteva povračilo stroškov zdravljenja in bolniškega staleža ter ponavadi pri tem tudi uspe. Stroški nastajajo tudi s plačilom nadomestila za invalidnost, dokler se delavec, če je poškodba tako huda in je nastala na delovnem mestu, ne upokoji. In ti stroški niso majhni. V tujini se tega zavedajo veliko bolj kot v Sloveniji.

Zadnja leta vsi javno poslušamo, kako so nekateri delavci preobremenjeni. Vzemiva za primer zdravstvo, ko govoriva o zdravju pri delu. Vsi poslušamo o tem, hkrati opozarjamo, kako sta varnost in zdravje pri delu pomembna. Začaran krog?

Država je verjetno najslabši delodajalec, kar se tiče varstva in zdravja pri delu. Predpiše pravila, nato se jih ne drži do popolnosti. Nekaj let nazaj se je govorilo tudi o policistih in o tem, s kakšno opremo delajo. Država je tista, ki bi morala prva poskrbeti za varnost svojih delavcev. Ko smo določeno državno podjetje opozorili na nekatere nepravilnosti, so nam v podjetju dejali, naj napišemo, da morajo sistem v celoti zamenjati in nabaviti novega. Češ da je zdaj konjunktura in čas debelih krav, torej, če tega zdaj ne bodo naredili, je vprašanje, kdaj sploh bodo.

Država ne upošteva lastnih predpisov.

Za trgovine smo uredili, da zaposleni ob določenih praznikih ne delajo, neposrednega nadzora v zdravstvu pa ni. Torej inšpektorji ugotavljajo, ali imajo zaposleni urejene pogodbe o delu, ne pa tudi tega, ali imajo dovolj počitka med delovnimi dnevi. Posledice takšne delovne obremenitve so lahko resne bolezni. Drugo, na kar bi opozoril, je, da še pred leti zaposleni niso odhajali v bolniški stalež, tudi če je to bilo potrebno, ker so se bali za svoje delovno mesto. Danes se je to spremenilo tudi zaradi pozitivnih sprememb v gospodarstvu. Še vedno se takšni primeri dogajajo predvsem v manjših podjetjih.

Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. 

SIMONA ŠOLINIČ

Foto: GrupA

narocite-nt

Deli