Velikonočni obisk

14:37

Kako malo je treba, da si srečen, da osrečiš prijatelja, znanca in še koga. Stisk roke, lepa beseda je že dovolj, da je dan prijetnejši, da skrbi in bolezen za nekaj časa izzvenijo.
S poverjenico Eriko sva se odpravili v dom Lipa Štore, da bi obiskali naše člane Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. Veseli so naju bili in povedali, da se v domu dobro počutijo ter morajo sprejeti življenje takšno, kakršno se jim ponuja. Čas, trdo delo in leta so prinesli svoje, na jesen življenja so ostali sami in v domu jim nudijo to, kar potrebujejo. Še posebej so veseli majhnih pozornosti, najin obisk, so dejali, pa je več kot pohvalen.
V Domu ob Savinji nas je z nasmehom sprejela socialna delavka Mateja, naši člani pa so nas čakali v prijaznem okolju, domski kavarni. Že ob vstopu v prostor smo občutili, da smo prišli med domače ljudi, med prijatelje. Člani so povedali, da so z bivanjem zelo zadovoljni, saj se prijazno osebje trudi, da se dobro počutijo, da se počutijo domače.

DSCN2436
A žal so bolečine iz dneva v dan prisotne, prav tako noge ne ubogajo več, noči pa so dolge. »Kakšen je recept za dolgo življenje«? smo vprašali. »Nezaželen otrok moraš biti, celo življenje moraš trdo delati in umreti ne smeš,« je kar iz rokava stresla gospa, ki jih ima že 92 let.
Gospa Vida, ki rada piše pesmice, pa je potarnala, da mora kar naprej hoditi okrog zdravnikov in je žalostna, ker se ji ponoči porajajo lepe misli, a jih ne more zapisati.
V upanju, da se kmalu spet vidimo, smo Mirko, Denis, Gorazd in jaz obiskali še naše bolnike, ki so primorani vse dni preživeti v postelji.
Spoštovani naši člani, bodite zdravi do naslednjič, v Domu ob Savinji pa vam želimo še naprej prijetno bivanje. Hvala, gospa Mateja za tako prijazen sprejem in trud, da so varovanci srečni, zadovolji in da imajo dom, drugi dom.

DRAGICA MIRNIK,
predsednica MDDI Celje

narocite-nt

Deli