Verjamete v svet z manj odpadki?

11:53

Trenutni potrošniški življenjski slog je dolgoročno poguben tako za ljudi kot za okolje. A okoljsko ozaveščeni prebivalci že živijo po načelih »zero waste«, sloga, po katerem ustvarimo čim manj odpadkov. S trgovino Rifuzl želita to med čim več Slovencev vnesti Manca Behrič in Primož Cigler.

DL3U9095
Manca Behrič

Manco Behrič in Primoža Ciglerja je zelo motilo, da je svet poln plastične embalaže. »V Sloveniji pred petimi leti to še ni bilo tako navzoče, sploh se ni veliko govorilo o plastiki in odpadkih, a pri nama se je nekaj premaknilo, ko sva dopustovala v Grčiji. Okoli naju je bilo toliko odpadkov, da sva se močno zamislila. V mivki so bili slamice, plastične vrečke, ovitki od sladoledov in majhni drobci plastike,« je razložila prvo močno soočanje s plastiko Manca Behrič. Začela se je poigravati z mislijo, kako bi lahko kupovali hrano tudi brez embalaže. Poizvedovala je in ugotovila, da tovrstne trgovine obstajajo že drugje po Evropi. »Podjetje Snaga je zelo dolgo napovedovalo, da bo odprlo trgovino brez embalaže in ker ni bilo nič od tega, sva se zanjo odločila kar sama.« V božičnem času sta lani v Ljubljani odprla trgovino Rifuzl, kjer je mogoče nakupovati brez plastične embalaže.

Kupovanje brez embalaže

V trgovini je vse brez plastike in v velikih posodah. Njihovo vsebino si napolnite v svoje vrečke ali posode. Rifuzlova glavna ponudba so žita, stročnice, kaše, kosmiči in granole, semena, testenine, olje, kis, jajca, moka, oreščki, med, marmelada, suho sadje, čokolada, piškoti, sladkor in vložnine. V ponudbi so tudi čistila in izdelke za osebno nego, kot tudi kruh. »Četudi kupujemo brez plastične embalaže, popolnoma brez embalaže seveda ne gre. A boljša zamenjava sta papir in steklo. Nekaj stvari je pakiranih, a večinoma so pripravljene za ponovno polnjenje. K nam lahko pridete s svojo posodo in vanjo bomo dali vsebino, ki jo ponujamo.«

DL3U9065Kmalu po odprtju v Ljubljani so podobno trgovino odprli tudi v Mariboru. Številne manjše trgovine so tudi po Sloveniji in tudi drugi spreminjajo svojo ponudbo. Na spletni strani manjjevec.si lahko poiščete trgovino z izdelki brez embalaže, po zadnjem štetju jih je v Sloveniji 89, nekaj tudi na Celjskem.

Trgovske verige počasi za njimi

Določene trgovske verige prav tako sledijo načinu kupovanja brez embalaže in so v svojo ponudbo vključile stvari v rinfuzi. Nekatere ponujajo točenje vina v povratno embalažo kot tudi oreščke in žitarice. Mogoče jih je treba ozavestiti še, da bodo ponudile neplastično embalažo. Pohvalno je tudi, da so nekatere trgovske verige že ukinile prodajo plastičnih vrečk in verjetno ji bodo sledile tudi druge.

DL3U9129Je to dražje?

»Vedeti moramo, kaj nam je pomembno. Lokalno in ekološko je dražje, ker so v ozadju drugačni postopki pridelave. A tovrstna hrana je bolj hranljiva, kakovostna, bolj se je najemo. Ker je manj pojemo, seveda prihranimo. Prednost tovrstnega načina kupovanja je tudi ta, da kupimo toliko, kolikor bomo porabili, in nič ni na zalogo. Ko se bo tovrsten način življenja razširil, bo več ponudnikov in bodo izdelki tudi cenejši.« Pri življenju z manj odpadki se je treba zavedati tudi, da kupujemo sezonsko hrano in hrano pri lokalnih ponudnikih.

DL3U9090»Tudi v običajnih trgovinah ste lahko pozorni na pakiranje. Vedno obstaja možnost izbire, a se je treba malo bolj potruditi.« Največ neuporabne plastike se nabere pri hrani. Zakaj bi morali kupiti salamo v pakirani embalaži, če vam jo lahko nareže mesar oziroma jo lahko kupite v večjem kosu? Zakaj bi kupili dvakrat po pet litrov sredstva za pranje perila, če lahko kupite večjo embalažo za deset litrov? Mogoče naslednjič kupite šampon za lase v trdi obliki? Zakaj bi kupili kruh, ovit v plastično vrečko, če obstaja takšen, ki je brez?

Voda na potovanjih

Največ plastike in odpadkov proizvaja množični turizem, ko za svoje udobje pogosto pozabimo na odpadke. Ste pomislili, koliko porabljenih plastenk ste odvrgli v koš za smeti na potovanju? Manca ponuja rešitve. »Pomembno je, da vzamete s sabo svojo steklenico, ki jo nato napolnite. Če ste pozorni na pitnike, jih boste našli marsikje. Pomembno je tudi, da se pozanimate, ali lahko pijete tamkajšnjo vodo iz pipe. S sabo vzemite posodice in jih v trgovinah ponovno napolnite oziroma če obiskujete tržnice, imejte s sabo svoje vrečke,« je razložila Manca.

DL3U9108Manca in Primož se zavedata, da spremembe nikoli ne pridejo zlahka, sploh če smo ujetniki starih navad. A vsak od nas je lahko sprememba, ki jo želimo v svetu. Odzivi kupcev so pozitivni, v trgovino prihajajo tudi iz drugih krajev. »Naša želja je, da bi se razširili tudi v druge kraje in da bi dodali novo ponudbo,« je zaključila Manca.

BARBARA GRADIČ OSET
Foto: GrupA

DL3U9083

Ali ste vedeli?

  • Vsako minuto na svetu kupimo milijon plastenk. V štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame.

  • Za izdelavo enega lončka za kavo potrebujemo eno kopalno kad vode, a le eden od 400 lončkov konča v reciklaži.

  • Po svetu vsak dan uporabimo več kot pol milijona slamic. Če bi jih začeli polagati v Ljubljani, bi pot končali v Mariboru.

  • Vsako leto proizvedemo pet bilijonov plastičnih vrečk. Če bi jih položili drugo poleg druge, bi sedemkrat obkrožili svet.

  • Na svetu vsako leto porabimo za pet Keopsovih piramid embalaže hrane za s sabo.

banner-ntrc-martinovanje

Deli