Vesolje in ples sta jo zapeljala na Švedsko

12:57

Zala Pezdir se je pred 12 leti preselila na Švedsko, kjer zdaj na plesni šoli v Uppsali poučuje ples. Te dni se mudi v Sloveniji in slovenski javnosti predstavlja plesni projekt Gibnoza.

DL3U7464
»Če nisem povedala, od kod sem, so me vedno postavili na Finsko. Ne vem, ali zaradi naglasa ali videza.«

38-letna Zala Pezdir je s plesom povezana vse svoje življenje. Njena mama Ana Vovk Pezdir je namreč plesna pedagoginja in ustanoviteljica plesne šole Harlekin. Ples ji je bil položen v zibelko, a četudi je mislila, da ne bo imel tolikšnega vpliva na njeno nadaljnjo profesionalno pot, se je obrnilo malce drugače.

Prvi preobrat se je zgodil, ko se je Zala med študijem etnologije in kulturne antropologije odločila, da bo šla na študentsko izmenjavo. Izbrala je Švedsko. Tam je spoznala Petrusa. »Spoznala sva se na večeru ljudske glasbe. Ker je on vesoljski inženir, jaz pa plesalka, na prvi pogled nimava ravno veliko skupnega. A oba imava rada tudi glasbo, on igra v prostem času blok flavto, jaz violino in sva se ujela. Njegova družina je tudi glasbeno izobražena.«

DL3U7534Poučevanje plesa

Ko je končala študij v Sloveniji, sta se odločila, da poskusita skupno življenje na Švedskem. Poskus traja že 12 let. Ko se je Zala preselila v Uppsalo, se je hkrati vpisala in bila sprejeta na DOCH (Dans och Cirkushögskolan) v Stockholmu, kjer je nato zaključila programa baletne in sodobno-plesne pedagogike. V Sloveniji je namreč končala srednjo baletno šolo. Zdaj že deseto leto poučuje na plesni šoli, ki se imenuje Uppsala Dansakademi. »Poučujem klasični balet in sodobni ples. Učim tiste, ki jim je ples prostočasna dejavnost, kot tiste, ki jim je ples življenjski cilj, kariera. Moji učenci so vseh starosti, najstarejši so stari tudi čez petdeset let.«

Zala je na Švedskem opazila, da je razlika med dojemanjem plesa tam in v Sloveniji. »Ko mladi v Sloveniji končajo osnovno plesno izobraževanje, jih precej ta hobi opusti oziroma se z njim ukvarjajo le profesionalno. Na Švedskem plešejo tudi odrasli in jim je ples način življenja. Še po koncu izobraževanja hodijo na redne ure plesa. Ples ni samo rekreacija, temveč je tudi možgansko zahtevna dejavnost. Mislim, da ples dobi pravo mesto v družbi, ko ni postavljen v nek elitni kot, temveč preveva družbo. To se lahko zgodi le takrat, ko se z njim ukvarja več ljudi.«

DL3U7488Projekt Gibnoza

 Zala organizira avgusta z društvom Harlekin projekt Gibnoza. Ta raziskovalni plesno-glasbeni projekt so prvič organizirali pred desetimi leti, letos pa se je Gibnoza po daljšem premoru zopet vrnila v Celje. Letos je Zala k sodelovanju povabila tudi dva glasbenika švedske folk glasbe, Anno Gustavsson in Karla Erikssona. V soboto sta se predstavila v Mladinskem centru Celje s krajšim koncertom in z delavnico švedskih ljudskih plesov. Danes zvečer (sreda) ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje bosta glasbenika skupaj s tremi plesalkami, ki prihajajo s Švedske, Finske in iz Slovenije, skupaj predstavila del tega, s čimer so se ta teden ukvarjali v Gibnozi, 16. avgusta pa se bodo predstavili pred kavarno Miško Knjižko pri Osrednji knjižnici Celje, in sicer ob 11., 17. in 19. uri. »Vesela sem, da je čedalje več plesnih navdušencev tudi v Sloveniji. Ko sem jaz plesala, nas je bilo le nekaj, ki smo obiskovali plesno šolo, zdaj se zdi, da pleše prav vsak.

DL3U7583Bo ostala na Švedskem?

»Na življenje gledam zelo odprto, nimam cilja, kje bom živela čez recimo deset let. Tam bom, dokler mi bo dobro. Vsako leto imam močnejše korenine. Potrebovala sem veliko več časa, da sem se dokazala in da sem dobila zaupanje za poučevanje določenih razredov. Zdaj imam to in lahko na tem gradim. Po drugi strani sem izgubila stike v Sloveniji, zato sem se tudi odločila za projekt Gibnoza. V umetnosti veliko temelji na poznanstvu, kar je popolnoma človeško. Komu boš zaupal, če ne temu, ki ga poznaš.«

BARBARA GRADIČ OSET
Foto: GRUPA

Daljši prispevek si preberite v tiskani izdaji Novega tednika!

narocite-nt