Visoki stroški postavitve rastlinjakov strel v koleno prehranski samooskrbi

Za postavitev večjega rastlinjaka je treba naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti vsa soglasja in plačati komunalni prispevek

13:47

Po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ostaja ena glavnih nalog Slovenije dvig prehranske samooskrbe. A neusklajenost medresorske zakonodaje le to onemogoča. Kmetijsko ministrstvo kmetom za postavitev rastlinjakov ponuja subvencije, na drugi strani jim okoljsko ministrstvo postavlja nerazumljene pogoje, ki stroške postavitve dvigujejo v nebo. Na pragu pomladi, ki je čas, ko kmetje pripravijo potrebno infrastrukturo, da bodo lahko v jeseni želi sadove dela, se dogovor o spremembi uredbe vse bolj odmika.

Rastlinjak Šentjur
Čeprav je nova gradbena zakonodaja v veljavo stopila že sredi lanskega leta, so se sedaj razkrile nove številne pomanjkljivosti in neusklajenosti. Po novi zakonodaji potrebujejo kmetje za postavitev rastlinjakov, večjih od 150 kvadratnih metrov, projektno dokumentacijo in vsa potrebna soglasja, plačati pa morajo tudi komunalni prispevek. To pridelovalcem zelenjave in jagodičja zelo poveča stroške. »Za postavitev 650 kvadratnih metrov velikega rastlinjaka, ki stane približno 20.000 evrov, bi moral kmet odšteti še približno 3.000 evrov za projektno dokumentacijo in 7.500 evrov za komunalni prispevek. V vse to pa ni vračunan še čas, ki ga kmet porabi za pripravo potrebne dokumentacije. To je nesprejemljivo,« je izračun predstavil Jernej Redek, tajnik Sindikata kmetov Slovenije.

Gradbeno dovoljenje zaradi varnosti
»Začasne rastlinjake in rastlinjake, kupljene na trgu, pri katerih niso potrebna gradbena dela, je mogoče ne glede na površino postaviti s tako imenovanim malim gradbenim dovoljenjem. Za trajne rastlinjake nad 150 kvadratnih metrov pa je klasično gradbeno dovoljenje potrebno zaradi varnosti,« je v odzivu na zahtevo po spremembi neživljenjske uredbe, ki jo je podal sindikat kmetov, odgovorilo ministrstvo za okolje in prostor. Kot so še pojasnili za rastlinjake, ki so začasni objekti, ni treba pridobiti nikakršnega dovoljenja in zanje ne veljajo nobene omejitve, razen če jih določa občinski prostorski akt. Enako velja za rastlinjake do 50 kvadratnih metrov. Za rastlinjake od 50 do 150 kvadratnih metrov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt (malo gradbeno dovoljenje). »Vlogo za to dovoljenje lahko izpolnijo investitorji sami, in sicer na obrazcu med drugim opišejo lego objekta na kopiji zemljiškega katastra, tloris in prerez objekta ter priložijo soglasja (če se gradi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture ali varovanih območij) in dokazilo o pravici graditi. Projektne dokumentacije ni treba izdelati,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Za večje stalne rastlinjake, ki se štejejo za manj zahtevne objekte, je treba pridobiti klasično gradbeno dovoljenje, ki je potrebno tudi za zahtevne objekte in med drugim zahteva dokumentacijo, ki jo izdela projektant, pridobitev mnenj in plačilo komunalnega prispevka. »Pri tem velja, da če je rastlinjak kupljen na trgu kot izdelek s certifikatom, se ga ne glede na površino šteje za nezahteven objekt, torej se ga postavi z malim gradbenim dovoljenjem. Pogoj je tudi, da se ne izvaja npr. betonskih del za temelje ali drugih gradbenih del,« še pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo: »Uredba za začasne rastlinjake in rastlinjake, kupljene na trgu, ne postavlja nobenih pogojev glede površine. Za ostale, trajne rastlinjake nad 150 kvadratnih metrov pa je treba zagotoviti, da so varni, zato je za njih potrebno klasično gradbeno dovoljenje.«

Podpora tujih uvoznikov hrane

Vrtnarija Valner foto: Edi Einspieler/Sherpa

S postavitvijo novih rastlinjakov bi v Sloveniji lahko povečali samooskrbo z zelenjavo, ki je zdaj že skoraj sramotno nizka – po podatkih statističnega urada je v letu 2017 dosegla komaj 39 odstotkov. »Slovenija je na področju vrtni močno deficitarna in zato kmetijsko ministrstvo močno spodbuja pridelavo vrtnin. Seveda kmetom pri tem zelo pomagajo rastlinjaki. Okoljsko ministrstvo s takšnimi uredbami onemogoča kmetom, da bi za Slovence pridelali kakovostno in varno zelenjavo iz bližine, pravi Redek, predsednik kmetijskega sindikata Anton Medved ob tem dodaja: »S temi ukrepi spodbujamo tuje uvoznike z nekakovostno hrano. Domači pridelovalci, ki znajo in proizvajajo kakovostno hrano, pa so na vsakem koraku omejeni s pretirano birokracijo.« Sogovornika ob tem dodajata, da so ministrstvo že lani pozvali k javni razpravi, a so bili neuslišani. Debata pa da se je sedaj razvnela, saj je napočil čas za postavitev novih rastlinjakov. Kmetijsko ministrstvo je objavilo tudi razpis za nepovratna sredstva. Skupaj je v tem letu za prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, k čemur sodi postavitev rastlinjakov, namakalnih sistemov in protitočnih mrež, namenjenih 6,6 milijona evrov. A prijav na razpis ni. »Ministrstva so povsem neusklajena. So kot ansambel brez dirigenta. Ne vedo kdo kaj dela. Neusklajena niso zgolj ministrstva med seboj, neusklajeni so tudi posamezniki znotraj resorja,« je kritičen glavni tajnik kmetijskega sindikata.

Ko leva roka ne ve, kaj dela desna
Ali ko eno ministrstvo z zakonodajo onemogoča drugo. Zdi se, da smo naš državni birokratski aparat res prignali do roba skrajnosti. Domala ni zakona, v katerem se čez čas ne bi pokazali številni nesmisli in neusklajenost z drugim zakonom.
Zadnja leta nas kmetijski in prehranski strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da je v Sloveniji nujno treba dvigniti odstotek prehranske samooskrbe. V nasprotnem primeru nam, v ne tako oddaljeni prihodnosti, grozi lakota. To si je ob pogledu na trgovine, polne uvožene in cenovno dostopne hrane, v tem trenutku res težko predstavljati. A bi bilo morda vendarle pametno tem ljudem prisluhniti. Žal je zaradi ekonomskega položaja slovenskega delavca ta velikokrat prisiljen izbrati glede na ceno in ne glede na kakovost. In žal mnogim delovnim Slovencem zdrava domača hrana, v kolikor si je ne pridelajo sami, ni več dostopna.
A če bomo z zadržano potrošnjo na eni in nebrzdano birokracijo na drugi strani slovenske kmete povsem onemogočili, bomo čez čas težko sploh še kaj pridelali. Enak bo rezultat, če bomo s podeželja pregnali vse, ki so danes še pripravljeni delati in v kmetijstvu še vidijo priložnost in prihodnost. Da je papirologije tudi v kmetijstvu ogromno, pričajo izjave kmetov, ki pravijo, da že skoraj več časa preživijo za računalnikom kot na njivi.
Potem so tukaj še podnebne spremembe, ki jih je vse težje zanikati. Pogosta in vse daljša sušna obdobja na eni in močni nalivi s točo na drugi strani so vsakoletni izziv tistim, ki si z delom v naravi služijo kruh. Rastlinjaki, namakalni sistemi in protitočne mreže bodo kmalu enako nujni za kolikor toliko smel pridelek, kot so za to potrebne rodovitna zemlja in pridne roke.
In če so politikov polna usta sodelovanja in besed, da bo naša mala Slovenija lahko le tako uspela in da bodo turistični ponudniki in kmetije s povezovanjem ponudbe veliko lažje uspeli prodreti na tržišče, potem enostavno ne razumem, da ti isti politiki lahko na enem področju sprejemajo zakone, ki so v popolnem nasprotju s težnjami drugega področja. Kot je v tokratnem primeru, ko se okoljsko ministrstvo preprosto požvižga na eno od prioritetnih nalog kmetijskega. Ja, včasih bi bilo res dobro, če bi se znali pogovarjati in sodelovati. Predvsem v politiki.


»Nova zakonodaja velja tudi za tako imenovane tunele, rastlinjake, ki so prekriti s folijo in jih kmetje prestavljajo iz njive na njivo. Če ga danes kmet postavi na eni njivi in ga čez pet let prenese drugam, zaradi kolobarjenja, mora takrat znova plačati komunalni prispevek. V Sloveniji ne poznam človeka, ki bi v 15 letih trikrat ali petkrat plačal komunalni prispevek za isti objekt.«

»V Sloveniji je kmet vse drugo prej kot pridelovalec hrane, zato je tudi konkurenčnost tako nizka. Nismo suvereni lastniki zemljišč. Zakonodaja nas nenehno omejuje. Imamo ogromno nadzorov in inšpekcij, ki nadzorujejo pravilnosti in točnosti zapisov. Tako kmetje več časa posvečamo drugemu delu. Naj nas samo pustijo delati. Delali bomo v okviru zakonodaje. Samo da imamo čas za svoje delo, za delo na polju, v rastlinjakih. Ne pa da se več časa ukvarjamo s papirji, ki so namenjeni bolj kontrolam, kot pa evidencam.«

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Foto: SHERPA

narocite-nt