Vitez, ki je boga vina pripeljal v planinski svet

13:32

Mihael Fajfar je svojo strast do vinogradništva na stičišče Spodnje Savinjske, Zgornje Savinjske in Šaleške doline prinesel iz domačih Haloz. Tam ima še vedno vinograd z osemsto trtami. Grozdje goji tudi v zaselku Kolovrat v Mozirju. Gre za najbolj severozahodno zemljišče vinorodne dežele Podravje, kjer je še dovoljeno saditi trto. Poenostavljeno lahko rečemo, da vinsko kapljico prideluje skorajda v planinskem svetu. Veliko da tudi na kulturo pitja vina. Ker po zaslugi njegovega povabila vinska kraljica Slovenije že petnajst let obiskuje Šmartno ob Paki, občina pa je na njegovo pobudo dobila potomko najstarejše trte na svetu, je član evropskega reda vitezov vina eden od letošnjih občinskih nagrajencev Šmartnega ob Paki.

»Letos sem bil v mozirskem vinogradu, kjer iz 1.300 trt pridelujem rumeni muškat in modro frankinjo. zelo zadovoljen tako s kakovostjo pridelka kot s sladkorno stopnjo vina,« pojasni Fajfar, ki ga je v Šmartno ob Paki pripeljalo srce. Njegova žena namreč prihaja iz Mozirja. Spoznala sta se v Mariboru, kjer je sogovornik nekoč služil kruh.

Po pridelanih količinah v Fajfarjevih vinogradih sta na prvem mestu že omenjena rumeni muškat in morda frankinja, sledijo dišeči traminec, laški rizling, sauvignon, renski rizling in šipon. Sogovornik je za svoja vina doslej prejel več kot 140 zlatih priznanj na ocenjevanjih po vsej državi. Štirikrat je bil kletar leta v domačem kraju in trikrat zapored vinar leta Slovenije med malimi vinogradniki.

Na ocenjevanju Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije je letos za dišeči traminec, gre za pozno trgatev letnik 2013, prejel naziv prvaka. Za laški rizling, ledeno vino letnik 2011, je na letošnjem mednarodnem ocenjevanju vina na Ptuju osvojil najvišje možno priznanje – kipec Bakhusa. Nagrajeno kapljico so trgali 8. februarja, pri -22,6 stopinje Celzija. »Čeprav smo se okrepčali, trgatev ni bila najbolj enostavna. A če imaš pred seboj cilj, delo z veseljem opraviš in sploh ne veš, da te zebe. Za ledeno vino sem pustil štiristo trt. Če bi trgali jeseni, bi pridelal približno devetsto litrov vina, po februarski trgatvi pa smo stisnili 64 litrov, kar je odličen izkupiček.«

TS
Foto: GrupA

“Vinograd potrebuje hlapca, ne gospoda. Dela je dovolj za celo leto. Nekaj zatišja je morda decembra, januarja pa je treba trto že začeti rezati. Ta rastlina zahteva ogromno truda, treba jo je tudi spoštovati, saj je nenazadnje ženskega spola,« pravi vinogradnik Mihael Fajfar.

Več v tiskani izdaji Novega tednika!

_MG_4460
Mihaela Fajfarja so pred letom povabili v evropski red vitezov vina. Leto dni je samo opazoval in bil kandidat za kandidata. V tem obdobju se je udeleževal različnih predavanj, viteških svečanosti. Med člane reda se je vpisal prvi v Šaleški dolini. Je tudi prvi vinogradnik, ki je v Šmartnem ob Paki uradno napolnil steklenico vina po trtni uši leta 1885.

 

narocite-nt

Deli