Z mrzlimi zimami se še vedno ni spoprijateljil

Kot študent ekonomije se je iz Sudana v Zagreb preselil leta 1971 – Njegov nov dom je nekaj let kasneje postal Tabor

8:02

»Seveda ga poznam, le kdo ga ne. Živi nasproti cerkve,« nama je z veseljem pomagala ena tamkajšnjih prebivalk, ko sva s fotografom iskala pot do Alija Khodaryja, ki med Taborčani velja za izjemno priljubljenega sokrajana. Je družaben in dobrosrčen, vsake toliko časa zna pogovor začiniti tudi s kakšno duhovito pripombo. V tem majhnem spodnjesavinjskem kraju zdaj živi že skoraj štirideset let. Dejaven je na različnih področjih. Do nedavnega je kot občinski svetnik celo oblikoval občinsko politiko.

Khodari Ali 025Njegov oče je bil uspešen egipčanski trgovec, ki je iz Egipta v Sudan na kamelah tovoril blago, dokler se ni naselil v sudanskem mestu Wad Medani, to je dvesto kilometrov južno od glavnega mesta Kartum, kjer je ustanovil in vodil hotela. Ali Khodary je z ostalimi dvanajstimi brati in sestrami otroštvo preživel ob Modrem Nilu. Kot najmlajši družinski član je šel po stopinjah svojih petih bratov in se odločil za študij v Evropi. Štipendije zanj ni dobil, zato je leto po opravljeni maturi poučeval v Kartumu, da si je zaslužil za pot in življenje v Zagrebu, ki je bil takrat med študenti iz neuvrščenih držav zelo priljubljen. »Iz Sudana sem leta 1971 z letalom pristal najprej v Grčiji, od tam sem z vlakom Balkan ekspres potoval do Skopja, od koder sem pot nadaljeval v Zagreb. Poiskal sem si stanovanje in opravil šestmesečni tečaj hrvaščine, ki je bil predpogoj, da sem se lahko vpisal na fakulteto,« se spominja 68-letnik, ki je nato prva dva letnika študija ekonomije obiskoval v hrvaški prestolnici. Ker je ta postal plačljiv, se je prepisal v Maribor in tam dokončal višjo ekonomsko-komercialno šolo ter spoznal nove prijatelje. Med drugim tudi Zvezdano in Tonija Gržino, ki sta ga leta 1979 za konec tedna povabila v Tabor. Takratne pustne sobote ne bo nikoli pozabil. Našemil se je v šejka in na pustnem tekmovanju osvojil prvo nagrado. Očaral ni le komisije, temveč tudi domačinko Tatjano Kobale, s katero se je kasneje poročil in si ustvaril družino.

Sudanec Ali Khodari v kraju Tabor kot domačin

Na življenje v Spodnji Savinjski dolini se mu ni bilo težko navaditi. Izjema je le zimski mraz, s katerim se po vseh teh letih v Sloveniji še vedno ni spoprijateljil. »Lani decembra, ko sem se vračal iz Sudana, je bila temperatura v Kartumu ob šestih zjutraj 31 stopinj Celzija. Ko sem prispel v Ljubljano, so termometri kazali minus sedem stopinj Celzija,« eno glavnih razlik izpostavi Ali, ki so ga Taborčani zaradi njegove odprtosti, družabnosti in duhovitosti takoj vzljubili in vzeli za svojega. Nagovarjali so ga, naj celo kandidira za župana, a se za tovrsten podvig za razliko od svojega ganskega prijatelja Petra Bossmana ni odločil. Je pa pred osmimi leti postal svetnik in je to vlogo opravljal dva mandata. Na tokratnih lokalnih volitvah se za ponovno kandidaturo ni odločil. »Prišel sem v družino, ki je bila že od nekdaj politično dejavna. Tast je bil po drugi svetovni vojni prvi taborski župan.« Z ženo živita v nekaj stoletij stari družinski hiši v neposredni bližini cerkve v središču Tabora. Kljub svoji drugačni veroizpovedi je do zdaj prijateljeval z vsemi tamkajšnjimi župniki. Božič in veliko noč – tudi zaradi dobre hrane – preprosto obožuje. »Ko sva bila na obisku v Sudanu, se je iz džamije v neposredni bližini že ob štirih zjutraj zaslišala molitev hodže. Aliju sem potožila, da je nadležno in da ne morem spati. Odvrnil mi je, ali mislim, da njega v Taboru bim bam bom nič ne moti,« se ene od zabavnih prigod na račun verskih razlik spominja njegova žena.

Sudanec Ali Khodari v kraju Tabor kot domačin

Khodary se v Sudan vrača vsakih nekaj let, je pa s svojimi sestrami, ki še vedno živijo tam, v vsakodnevnih stikih preko spletnih povezav. Med življenjem v Sloveniji in Sudanu še danes ostaja ogromno razlik. Še vedno je povsem običajno, da v času obiskov pripadnicam nežnejšega spolna ni dovoljeno sedeti za isto mizo z moškimi gosti. Poligamije je po Alijevih besedah sicer vedno manj, močno pa je še vedno prisotna pri revnejših slojih prebivalstva. Nič nenavadnega ni, če se med sabo poročajo sorodniki ali če straši za svoje otroke kar sami izberejo ženina oziroma nevesto, a tudi na tem področju je mogoče čutiti spremembe. O življenju v tej veliki afriški državi, kjer je bilo življenje v času Alijevega otroštva zagotovo veliko lepše, kot je danes, vedno znova rad pripoveduje otrokom v taborski šoli in vrtcu, zadnjih pet let je njegov prvi poslušalec njegov petletni vnuk. »Če hčere nisem naučil arabsko, bom morda njega. Že zdaj ga učim posamezne arabske besede,« še doda Taborčan, ki je na teh predstavitvah vedno znova oblečen v tradicionalna sudanska oblačila, s katerimi otroke takoj navduši. Zanje je džalabija eksotika, za Sudance nekaj povsem vsakdanjega. Doma namreč tamkajšnji moški še vedno nosijo te tradicionalne bele halje, ki jih varujejo pred žgočim soncem in puščavskim peskom.

Sudanec Ali Khodari v kraju Tabor kot domačinŠPELA OŽIR, foto: SHERPA

narocite-nt

Deli