Z vsakim novim rodom bolj dragocena

Mohorjeva družba v Celju že 90 let – Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja razstavo Čim enotnejši, tem močnejši!

13:18

Verjetno ni Slovenca srednje in starejše generacije, ki ne bi vsaj slišal za Mohorjeve knjige. Še danes jih je mogoče najti na podstrešjih in v družinskih knjižnicah številnih slovenskih družin. Tako kot so mohorjanke zaznamovale generacije Slovencev, je Mohorjeva družba dala poseben pečat Celju. Letos mineva 90 let, odkar je sedež založbe v mestu ob Savinji. Častitljivo obletnico so v Muzeju novejše zgodovine Celje obeležili s pregledno razstavo, ki bo na ogled vse do konca leta. Skozi celjsko obdobje Mohorjeve družbe nas je popeljala avtorica razstave dr. Marija Počivavšek.
Najstarejša slovenska založba je bila na pobudo Antona Martina Slomška v Celovcu ustanovljena leta 1851. Pomena pisane slovenske besede za širše množice se je zavedal že kot mlad župnik v Vuzenici. Idejo o ustanovitvi družbe za izdajanje slovenskih knjig je lahko začel uresničevati kot kanonik v Št. Andražu. Na gubernij v Ljubljani je leta 1845 vložil prošnjo za ustanovitev tovrstnega društva. Zavrnili so ga. Skupaj s celovškim stolnim kaplanom Andrejem Einspielerjem ter pisateljem in jezikoslovcem Antonom Janežičem mu je kot lavantinskemu škofu čez nekaj let uspelo. Leta 1851 so v Slovenski Bčeli objavili poziv, oglas in pravila društva. Leto kasneje so izšle prve knjige.
Leta 1860 se je društvo preoblikovalo v cerkveno bratovščino – Družbo sv. Mohorja. Kljub temu da je založba delovala pod katoliškim okriljem, je knjižni program krepko presegal verske okvire. Med naslovi je bilo precej izvirnega leposlovja, a tudi poučnih gospodarskih del. Med najbolj razširjenim čtivom so bile tako imenovane večernice oziroma večerniške povesti. Nastajanje kakovostnih del je družba spodbujala tudi z nagradami.

Članek lahko v celoti preberete v Novem tedniku 5. oktobra 2017. 

»Poslanstvo Mohorjeve družbe je presegalo verske okvire. Z izdanimi naslovi je želela poučevati, širiti obzorja, ljudi učiti umnega kmetovanja in jim približevati dosežke znanosti. Družba je prav tako presegala vsakokratne državne meje in povezovala Slovence na celotnem etničnem ozemlju, a tudi izseljence po Evropi, v ZDA in Kanadi,« je povedala dr. Marija Počivavšek.

Marija Počivavšek - 2.10.2017 poslana na NT
Foto: SHERPA

»V Celje ne prihaja Družba iskat dela in naročnikov, ker prinaša svoje delo s seboj. Ne gre torej za potrebo kraja, ampak za potrebo naroda slovenskega, ki bi brez Družbe sv. Mohorja kulturno nazadoval.« (Iz prošnje Velikemu županu Mariborske oblasti, 1927)

»Mohorska knjiga naj ostane pri hiši! Ni za enkrat, je za dolgo, za vedno, za kesnejše rodove; čim starejša, tem večjo vrednost bo imela.« (Fran S. Finžgar, Mohorjev koledar 1927)

»V nekaj kratkih letih sem kot urednik Mohorjeve obiskoval oblastnike in njihove izpostavljence in poskušal doseči razumevanje in naklonjenost za Mohorjevo. Vsi, med vojno italijanski in nemški, po vojni domači ›dejavniki‹, so imeli Mohorjevo grdo zapisano, ker jim je bila po svojem temeljnem poslanstvu trn v peti – med vojno narodnostno, po vojni najprej ideološko, malo pozneje pa konkurenčno.« (Janko Moder, Mohorjev koledar 1996)

Tanja Ozvatič, Mohorjeva družba - 3.10.2017 poslana na NT
Foto: SHERPA

»Tudi danes prav vsi zaposleni z veliko predanostjo in srčnostjo pripravljamo knjižni program Mohorjeve družbe, saj ga želimo oblikovati tako, da odgovarja na potrebe sodobnega bralca – a nikoli samo za ›mimogrede‹, ampak tako, da hkrati usmerja bralčev intelektualni in duhovni razvoj,« je povedala ravnateljica dr. Tanja Ozvatič.

Jože Planinšek, predsednik: »Mohorjeva družba je več kot založba. To so ljudje, zgodbe, ki so jih pisali s svojim življenjem, njihova izgorevanja za dobro besedo, vztrajanja in potrpljenje, ko je bilo slutiti, da bo vsega konec. To so molitve in darovanja, skrite žrtve in iskrena veselja. To so stvari, ki niso bile lahke, a je bilo zanje vredno živeti ali pa so bile lepe in osrečujoče, a niso nikogar nesle. Lepo bi bilo, če bi vse to lahko dali na razstavo. Morda pa tudi ne, saj tisti, ki so Mohorjevi najboljše želeli, ne bi bili za to.«

V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo v sredo, 11. oktobra, odprli razstavo Čim enotnejši, tem močnejši! Obiskovalce bo v avdiovizualni obliki nagovoril sam Anton M. Slomšek. Animacija slike je nastala v sodelovanju s celjsko srednjo medijsko šolo. Ogledati si bo mogoče tudi posnetek pogovora z danes najstarejšim še živečim stavcem v Mohorjevi družbi Aleksandrom Videčnikom iz Mozirja in dokumentarni film o dolgoletnem uredniku F. S. Finžgarju. Vzporedno s celjsko razstavo bo po Sloveniji gostovala še njena potujoča različica.