Z zdravnikom Miranom Brvarjem o vplivih sežiga in sosežiga na zdravje

8:13

»Očitno je, da mejne vrednosti izpustov sežigalnic ne zagotavljajo zdravega okolja, zato je nesprejemljivo, da imajo sosežigalnice oziroma cementarne dovoljenja za še višje mejne vrednosti izpustov strupenih snovi v ozračje.« Tako pravi dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Brvar je eden od zdravnikov, ki so v zadnjem času dvignili glas o tem, da zdravja ljudi ne bi smeli podrejati interesu kapitala in neustrezne zakonodaje. Poudarja, da se ob sosežigu nenevarnih odpadkov sproščajo številne strupene snovi, ki pri okoliških prebivalcih povzročajo rakave bolezni. In dodaja, da vpliv dima iz sežigalnic in sosežigalnic nikakor ne seže le do meje tovarniške ograje.

MB
Trenutne mejne vrednosti, določene za sežigalnice in sosežigalnice, ne zagotavljajo nujno zdravega okolja in zdravja, opozarja doc. dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. (Foto: Osebni arhiv Mirana Brvarja)

Okoljevarstveniki opozarjajo, da v Sloveniji sosežig mnogo preveč poenostavljeno dojemamo kot rešitev vseh težav z odpadki, a pozabljamo na prizadevanja za manj odpadkov in za njihovo ustrezno zbiranje. V zadnjem času so svoj glas dvignili še zdravniki. Doc. dr. Miran Brvar, ki je tudi predsednik Sekcije za klinično toksikologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, je tako že novembra lani organiziral srečanje o kemijski varnosti, posvečeno vplivu sežiganja odpadkov na okolje in zdravje. Je tudi eden od zdravnikov, ki odločevalce poziva k odgovornejši okoljski politiki.

Kakšne so nevarne snovi, ki nastajajo pri sosežigu nenevarnih odpadkov? Kaj pomenijo za okolje in za zdravje človeka?

Pri sežiganju in sosežiganju nevarnih ter tudi nenevarnih odpadkov, vključno s plastiko in z gumami ter blatom iz čistilnih naprav, se v ozračje sproščajo strupeni trdi delci PM10 in PM2,5, ultrafini delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, dioksini in furani, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki in številne težke kovine. Izpusti sežigalnic tako vsebujejo potrjeno rakotvorne snovi, ki pri okoliških prebivalcih povzročajo rakave bolezni, kot so rak bezgavk (limfom), rak mehkih tkiv (sarkom), rak črevesja in pljučni rak. Poleg tega te strupene snovi povzročajo tudi bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč in motijo razvoj plodov.

Teš jezero
Prebivalci Šaleške doline se sprašujejo, kako bi na njihovo zdravje vplival sosežig, ki ga Termoelektrarna Šoštanj načrtuje v letu 2022. (Foto: Aleksander Kavčnik)

Ali sežigalnice in sosežigalnice v svetu delujejo dovolj dolgo, da natančno poznamo njihov vpliv na okolje in zdravje ljudi?

Pri prebivalcih v bližini sežigalnic so v raziskavah v tujini že ugotovili pogostejše pojavljanje rakavih bolezni, kot so rak bezgavk, rak mehkih tkiv, rak črevesja in pljučni rak. Vplive najnovejših sežigalnic bomo lahko ocenjevali šele čez leta.

Ko tema pogovora nanese na sosežig ali sežig, vsi omenjajo sežigalnico na Dunaju. Zakaj se tista zdi bolj sprejemljiva?

Učinki sežigalnice na Dunaju na okoliške prebivalce bodo vidni čez leta, vendar je na Dunaju v bližini sežigalnice verjetno še več drugih onesnaževalcev okolja, na primer promet. Poleg tega je tam velika migracija prebivalcev, ki se na primer vozijo na delo. Zato bodo težko ocenili izoliran dolgoročni vpliv sežigalnice na okoliške ljudi. To je lahko tudi eden od motivov za postavljanje sežigalnic v onesnaženo oziroma degradirano okolje, ker so ljudje tam že bolni zaradi drugih onesnaževal in je nove bolezni težko pripisati sežiganju odpadkov.

Kako se od dunajskega primera razlikuje sosežig v obratih, kot je Termoelektrarna Šoštanj?

Upoštevati moramo, da so na Dunaju uporabili sodobno tehnologijo in zgradili sežigalnico s sodobnimi čistilnimi napravami, niso le dogradili stare termoelektrarne ali cementarne. Podatki o sežigalnici na Dunaju so javno dostopni in objavljeni tudi v poročilu Evropske komisije o sežigalnicah. Predstavniki slovenske industrije pa Evropski komisiji, ki je pripravljala dokument o posledicah razpoložljivih načinov sežiganja odpadkov, niso poslali podatkov o uporabljenih tehnologijah in izpustih v okolje pri nas. Zato Slovenija poleg le še treh vzhodnih držav Evropske unije ni vključena v poročilo unije o sežiganju odpadkov. To ni v redu, saj bi tako lahko primerjali uporabljene tehnologije in izpuste v okolje.

TINA STRMČNIK

Več v tiskani izdaji Novega tednika!

»Mejne vrednosti so kompromis med zakonodajo in tehnologijo. Pri določanju teh vrednosti so seveda pomembni tudi lobisti in politiki ter seveda strokovnjaki.«

»Pri ocenah vplivov na okolje moramo biti previdni, videli smo že, da so strokovnjaki določili vpliv dima sosežigalnice le do meje parcele ali tovarniške ograje.«