Zakaj je pri nas malo ekoloških kmetij?

14:25

V državnem svetu je bil v torek posvet Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje. Državni svet ga je pripravil z ministrstvom za kmetijstvo, s KGZS in z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije. Organizatorji so v vabilu zapisali, da imajo za prihodnje programsko obdobje razvoja podeželja, do leta 2027, bolj optimističen pogled na razvoj ekološkega kmetijstva, ki naj bi imelo boljše pogoje za pridelavo več ekološke hrane. Kaj ovira kmete pri bolj množičnem odločanje za takšno pridelavo? Ali so potrošniki pri nas pripravljeni kupovati takšno hrano ali gledajo predvsem na ceno in manj na kakovost?
Med razpravljavci na posvetu je bil tudi Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki ima sedež v Celju. Deteljica je bila lani med ustanovnimi člani nove Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki naj bi zastopala interese ekoloških kmetov, jih povezovala in spodbujala večjo pridelavo ter predelavo ekološke hrane v Sloveniji. Ledinek prihaja z ekološke kmetije Ržen v Šentjanžu pri Dravogradu in že približno desetletje vodi Deteljico, ki deluje na področju izobraževanja članov, promocije združenja in ekološkega kmetovanja ter pomoči pri trženju ekoloških pridelkov in izdelkov.
Na katere težave ekoloških kmetov ste opozorili na posvetu v državnem svetu?
Opozoril sem na pasivnost kmetov in jih pozval, naj se včlanijo v društva, da bomo lahko dobro delali. V novoustanovljeni zvezi je pet društev, to je 350 do 400 kmetij, kar pomeni, da delamo za vse ekološke kmetije v Sloveniji, ki jih je malo več kot tri tisoč. Če bomo znali stopiti skupaj, bomo lahko hitro aktivirali ta speči potencial.
Velika težava je, da je večina ekoloških kmetij živinorejskih, gojijo govedo, ki nima kupcev, kakovostno meso se izgublja v konvencionalni hrani. Težava je tudi, da razpisi ne omogočajo, da bi se kmetje sami lahko organizirali in tržili.

TC, foto: osebni arhiv

IMG_0409[1]Jože Ledinek na sejmu Altermed v Celju

Deli