Šentjurčani se bojijo onesnažene zemlje

8:09

Da se na dveh mestih v naselju Vrbno v občini Šentjur pred očmi vseh občanov morebiti dogaja onesnaženje, svari anonimno pismo, ki je prišlo na naslov našega uredništva. Pisec anonimke opozarja, da na zemljiščih prihaja do odlaganja zemlje in gradbenih odpadkov z verjetno onesnaženih območij železniških tirov. Inšpekcija ministrstva za okolje in prostor je na podlagi prijav uvedla tri inšpekcijske postopke, ki še niso končani. Lastnika zemljišč za naš medij domnev iz anonimnega pisma nista želela komentirati. Je pa izvajalec del na enem od zemljišč navedbe anonimke zavrnil. Dejal je, da je zemlja nenevarna, kar je pokazalo več analiz. Da odloženi material na tej parceli ni nevaren, potrjuje tudi pristojna inšpekcija.

Nekdo, ki se podpisuje kot občan Šentjurja, v anonimnem pismu domneva, da je material na različnih zemljiščih v Vrbnem (blizu tamkajšnjega avtobusnega postajališča v smeri Celje–Šentjur in nasproti bencinske črpalke OMV ob vstopu v Šentjur) odložen brez okoljevarstvenih dovoljenj in da tja ne sodi. Pisec opozarja, da je zemlja nasipana v bližini poplavnega območja in da lahko tudi zaradi tega pride do hujše okoljske katastrofe. Pristojne poziva, naj ustavijo odlaganje materiala in zahtevajo odstranitev.

Prijavo je konec oktobra med drugim prejela celjska območna enota republiške inšpekcije za okolje in naravo. Na obeh mestih je opravila inšpekcijski nadzor in uvedla inšpekcijske postopke, ki še niso končani.

Po prvih ugotovitvah inšpekcije je bila na zemljišču pod naslovom Vrbno 13 odložena večja količina materiala, in sicer 80 odstotkov zemljine, manjša količina tolčenca in 20 odstotkov peska. Slednji je odložen na poplavnem območju Voglajne. Količine odloženega materiala se po ocenah inšpekcije in izjavi lastnika razlikujejo. Za njihovo natančno določitev bo inšpekcija opravila ponoven inšpekcijski nadzor na terenu. Za material, odložen na poplavnem zemljišču, bo izdala odločbo o odstranitvi v skladu z določili Zakona o vodah. »Ko bomo pridobili vse dokaze in izvedeli vsa dejstva, bomo o ostalem odloženem materialu odločili na podlagi določil Zakona o varstvu okolja,« so sporočili z inšpekcije.

Za pojasnila smo poklicali lastnika zemljišč ob vstopu v naselje Vrbno, a navedb iz anonimke ni želel komentirati. Na vprašanja o tem, od kod je pripeljal zemljo in kakšna je, ni želel odgovarjati.

Inšpekcija za okolje in naravo je nadzor uvedla tudi na mestu nasproti bencinske postaje OMV. Ugotovila je, da je bilo tam odloženih približno 2.500 kubičnih metrov zemljine, pomešane z manjšo količino gradbenih odpadkov. »Izvedena je bila analiza sestave odloženega materiala. Iz poročila o analizi je razvidno, da odložen material ni nevaren,« so sporočili z okoljskega ministrstva. Dodali so, da je bil material v vmesnem času poravnan na večjo površino od prvotne. Inšpekcija bo lastniku zemljišča zaradi vnašanja materiala v tla brez ustreznega dovoljenja izdala odločbo o odstranitvi materiala.

Ob ogledu zemljišča nasproti OMW smo se srečali tudi z lastnikom te parcele. Na snemanje komentarja ni pristal, dejal je, da se lahko srečamo čez nekaj dni. Ob našem ponovnem klicu ni bil več preveč naklonjen dajati pojasnila. Dejal je, da lahko na svoji zemlji, ki ima po njegovih besedah status obrtne cone, počne, kar želi. In da se je o tem, kaj je tam dovoljeno, predhodno dobro pozanimal.

Po sledeh izkopa

Kot smo uspeli izvedeti, je del zemlje, ki je nasuta nasproti črpalke OMW, nastal ob obnovi železniškega odseka Laško–Celje, investitor obnove je Direkcija RS za infrastrukturo (Drsi). Ta je za izkopan material naročila presojo pri eni od akreditiranih ustanov, ki je ugotovila, da gre za zemljo in kamenje, ki sta primerna za predelavo in za vnos v stavbna zemljišča, in ne za nevaren odpadek.

Gradbena dela je kot vodilni partner v konzorciju izvajalo podjetje Kolektor Koling, kateremu je Drsi glede na pogodbo prepustila ravnanje z izkopanim materialom. Iz službe za odnose z javnostmi v podjetju so sporočili, da je Kolektor naročil dodatno analizo izkopane zemlje, in sicer pri podjetju Eurofins Erico. Analiza ni pokazala nevarnih lastnosti. Kolektor je izkop prevažal po gradbišču ter do začasne deponije na tovorni železniški postaji v Celju.

Prav to, da je Kolektor zemljo začasno skladiščil na območju tovorne postaje Celje, je po prepričanju direkcije v javnosti morda zbudilo strah, da na gradbišča v Vrbnem tovornjaki vozijo onesnaženo zemljo. V ločenem ograjenem prostoru je namreč med drugim skladiščen izkop, ki je nastal pri nadgradnji tovorne železniške postaje, ki pa je glede na rezultate analize označen kot nevaren.

Ne ena, kar tri analize odpadka

Drsi je od Kolektorja prejela evidenčne liste, ki potrjujejo, da je izkop, ki je nastal pri obnovi železniške proge Laško–Celje, prevzel predelovalec odpadka, ki ima za predelavo in prevzem odpadkov ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Odpadke je prevzelo podjetje GMD 1, ki po vsej državi opravlja večje gradbene posle. Med drugim je rušilo cestninske postaje po Sloveniji, sodelovalo je pri drobljenju asfalta in naravnega terena ob gradnji avtoceste Draženci–Gruškovje, trenutno ruši Strojno tovarno Trbovlje.

Direktor podjetja Janez Delčnjak nam je povedal, da je izkop, ki je nastal ob obnovi železniškega odseka Laško–Celje, predelal na začasni deponiji v Čretu. Del izkopa je prepeljal na zemljišče nasproti OMW v Vrbnem, del na druga manjša gradbišča. Odkar je izkop prevzel, se je na njegovo podjetje zgrnila množica prijav. Zaradi tega je naročil še tretjo oceno odpadka in po njegovih besedah rezultati ponovno kažejo, da gre za nenevaren odpadek.

Dodal je, da razume skrb ljudi, ki se bojijo, da bi se v okolici njihovih domov znašla onesnažena zemlja. Vendar bi morali inšpekciji pri nadzoru po njegovem prepričanju zadoščati uradni dokumenti. »Vsaka dodatna analiza povzroča velike stroške, o katerih na okoljskem ministrstvu ne želijo slišati. Njihov predlog je, naj jih zaračunam lastniku zemljišča, kamor je bila odložena večina izkopa. Opozarjam, da marsikje po državi različna gradbena podjetja zemljo odlagajo brez ustreznih ocen odpadka in država to dovoli. Iz izvajalcev se dela norca, saj nekateri lahko delajo vse, drugi pa nič,« je povedal. V anonimkah in prijavah vidi tudi morebitno škodoželjnost drugih gradbenih podjetij, ki za tovrstno predelavo odpadkov nimajo ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj.

In kako poteka predelava takšnih izkopov? Delčnjak je pojasnil, da gre za postopek recikliranja in pridobivanja drugih anorganskih materialov, imenovan R5. To za primer betona na primer pomeni drobljenje velikih betonskih delov. Potem posebni stroji iz materiala odstranijo različne elemente, na primer železo. »Kaj vse zajema postopek, natančno določa okoljevarstveno dovoljenje. Po predelavi tako dobimo nov material, ki ni odpadek, ampak je surovina.«

TINA STRMČNIK

Začret, tovorna postaja, gradbišče na področju Stare Cinkarn
Posnetek iz leta 2017, ko so odkrili, da je na gradbišču Tovorne železniške postaje Celje onesnažen izkop. V Drsi so pojasnili, da ta nevaren material ni romal na gradbišča v Šentjurju, saj na deponiji še vedno čaka na predelavo. Drsi je naročilo za predelavo odpadkov oddala podjetju Stonex. To za predelavo še vedno pridobiva dovoljenja in soglasja. Deponije so prekrite z UV-odporno folijo, območje je ograjeno z ograjo, ki nepooblaščenim osebam preprečuje dostop do nevarnih odpadkov. (Foto: SHERPA, arhiv NT)