Hujše zmrzali in pozebe na srečo ni bilo

Bodo ledeni možje upravičili svoje ime?

12:16

Vreme je v začetku tedna spanec kratilo predvsem sadjarjem in kmetovalcem. V včeraj in danes zjutraj smo se prebudili v mrzlo majsko jutro. V zatišnih legah so se temperature spustile tudi pod ledišče. Na srečo zmrzali v naši regiji ni bilo.

Pri pridelovalcih sadja so še vedno sveži in boleči spomini na pomlad 2016, ko sta sneg in zmrzal odnesla dobršen del pridelka. Tokrat na srečo ni bilo tako hudo. Manjšo pozebo so sicer utrpeli v Sadjarstvu Mirosan, a je za kakršnokoli oceno škode še prehitro. V Meji Šentjur škode na sadnem drevju tokrat k sreči ni bilo.

Vremenu za zdaj še ne moremo kljubovati in naj tudi ne vplivati. Je pa dejstvo, da lahko rastline in pridelek pred pozebo vsaj delno zaščitimo oziroma omilimo njene negativne posledice. Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak, svetuje, naj sadno drevje lastniki že nekaj večerov pred napovedano zmrzaljo orosijo. »Drevje namenoma škropimo z baldrijanovimi kapljicami. Nekaj kapljic zmešamo v liter vode in poškropimo drevje, saj baldrijanove kapljice rastlino ogrejejo za do pet stopinj. Lahko za zaščito škropimo tudi z algami. Uporabljamo tudi pripravke na osnovi EM-tehnologije.« Kar se tiče plodovk pa Mazej meni, da ni treba hiteti in da naj ljudje še počakajo kakšen teden, da se vreme ustali in tudi zemlja še nekoliko ogreje. V primerih, ko so jutranje temperature napovedane okoli ledišča ali celo nekoliko pod ne smemo pozabiti na rastline v rastlinjakih. »Najbolje si je pripraviti kakšen kalorifer, pomagamo si lahko tudi z nagrobnimi svečami. Pomembno je namreč, da ohranimo temperaturo nad nič stopinj Celzija.«
Na odprtih večjih površinah se kmetje ponavadi poslužujejo kurjenja, tako da rastline obvarujejo z dimom. Po tovrstni zaščiti so tokrat posegli predvsem na Gorenjskem. Zaradi dima je sicer prišlo do nekaj težav v prometu, so pa uspeli tako preprečiti katastrofo v sadovnjakih.
Ena od možnosti, ki sicer ne rešuje pridelka, vendar lahko reši ekonomsko preživetje, je zavarovanje. To je v zadnjih letih rešilo Mejo Šentjur, priznava direktor Roman Gregorn. »Tehnično seveda možnosti so. Ob takšnem obsegu, kot je pri nas, so možnosti predvsem oroševanje. To zahteva ogromno vlaganj in tudi časa. Poleg finančnih je treba zagotoviti tudi vodne vire. Realno v naslednjih nekaj letih ne moremo pričakovati, da bi lahko reševali pozebo z oroševanjem oziroma tehnično. Potem nam preostane zgolj še zavarovanje.«

Še bo hladno

Nestanovitno vreme se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Po napovedih vremenoslovcev bodo svoje ime upravičili tudi ledeni možje, a ohladitev naj ne bi bila tako drastična. Kot je dejal meteorolog agencije za okolje Brane Gregorčič, se nam tako z nekaj sreče spomladanske pozebe ne bo več treba bati.
Gregorčič ob tem pravi, da sneg v maju ni poseben pojav, a je res, da je bilo včasih prodorov spomladanskega hladnega zraka več. »Vemo, da tudi ledeni možje godujejo od 12. do 14. maja, torej so se majske ohladitve od nekdaj pojavljale in prišle celo v ljudsko izročilo. No, letos so ledeni možje za en teden pohiteli.« Že v začetku prihodnjega tedna bo spet hladneje, čeprav ohladitev ne bo tako velika. Jernej Mazej ob tem opozarja, da se vreme lahko močno ohladi tudi še konec maja: »Pravi ledeni možje, vremenski, ne koledarski, se ponavadi zgodijo med 27. majem in 1. junijem. Okoli majske polne lune.«

sadovnjaki slom 1
Tako je sneg v prvih dneh maja 2016 polomil skoraj celoten nasad mladega drevja. Direktor Meje Šentjur Roman Gregorn je povedal, da so letos dosledno spremljali vremenske napovedi. Ker tokrat snega do nižin niso napovedovali, je pa letos že udarila toča, so mreže v sadovnjakih že razprli.
Slovenijo je v začetku maja sneg pobelil na primer v letih 1957, 1965, 1979, 1981 in 1985. Leta 1985 so 3. maja zjutraj po močni ohladitvi in nočnem sneženju v nekaterih višje ležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja dosegla kar 42 centimetrov. Snežilo pa je tudi že junija. Rekord imajo v Bohinju, kjer so snežinke opazovali 10. junija 1974.

LKK, foto: arhiv NT, pixabay

narocite-nt