tednik-pvi-v-regijiNovi tednik je že več kot sedem desetletij pomemben spremljevalec in soustvarjalec dogajanja na območju Savinjske regije, ki jo sestavlja 33 občin. Uredništvo je zato za dolgoletno uresničevanje poslanstva objektivnega poročanja, ki v poplavi negativnih informacij daje prednost pozitivnim sporočilom, ter za spodbujajoče vzgajanje novinarskih generacij ob 70-letnici časopisa prejelo zlati celjski grb.
Zgodovina je bogata, polna vzponov in uspehov, pa tudi padcev in pretresov. Od prvih povojnih začetkov, ko se je še imenoval Nova pot, se je nato uveljavljal kot časopis z imeni Na delo, Naše delo, Celjski tednik in Savinjski vestnik, pa spet Celjski tednik in C tednik, dokler ni 12. decembra 1968 izšla prva številka Novega tednika.
V tem času je doživel številne vsebinske in oblikovne spremembe, vsak urednik mu je dal svoj pečat, prav tako ekipa ustvarjalcev. Skupaj so zastavili številne akcije, ki so časopis delale še bolj prepoznaven in priljubljen. V ta čas segajo tudi začetki založniške dejavnosti Novega tednika in izdaje številnih prilog.
Druga polovica osemdesetih let je bila zaznamovana z dogodki, ki so nakazovali globoke družbene spremembe in so zahtevale nove uredniške pristope. To je bil tudi čas, ko je medijska hiša doživela katastrofo (požar jeseni leta 1990) in temeljite notranje spremembe. Leta 1994 je postala NT&RC, d. o. o., v 60-odstotni lasti zaposlenih. Med letoma 1985 in 1995 je uredništvo nekaj časa celo delovalo ločeno na radijski in časopisni del.
V devetdesetih je časopis dobil barve. Najprej je bilo barvnih le osem strani, nato šestnajst, pa cel drugi snopič in nato časopis v celoti (od aprila 2004). V uredništvu smo sčasoma v celoti strani pripravljali na računalnikih in jih po medmrežju poslali v tiskarno.
Ena večjih sprememb se je zgodila v jubilejnem 60. letu časopisa, ko je februarja 2005 začel izhajati dvakrat tedensko, ob torkih in petkih in je dobil prilogo TV Okno. To je bil tudi čas nekaterih prelomnih dogodkov, saj je hiša dobila nove lastnike.
Osem let kasneje, februarja 2013, je iz dveh časopisov spet nastal en sam, ki spet izhaja ob četrtkih.

 

radio-celje-300x134Radio Celje
Potreba po radiu se je prvič pokazala aprila 1954, ko je Celje z okolico zajela huda poplava, informiranje pa je bilo mogoče samo preko neustreznih zvočnikov Ljudske tehnike. Rojstni dan Radio Celje praznuje 19. septembra leta 1954 kot spomin na veliko ljudsko zborovanje Štajerska v borbi na Ostrožnem pri Celju. Redni program pa je Radio Celje začel v začetku oktobra 1954 v traktu nedokončanega Zdravstvenega doma v Celju.
Do konca junija 1962 je Radio Celje spadal pod Radio Ljubljana, od 1. julija dalje pa pod Celjski tisk (Cetis), ko je bila tudi prva združitev z Novim tednikom.
12. oktobra 1964 je delavski svet Celjskega tiska sprejel sklep o izločitvi Radia Celje iz kolektiva zaradi slabega stanja, kar se je formalno zgodilo 1. januarja 1965.
Štirje prvi pravi celjski radijci Milan Božič kot urednik, Milan Seničar kot prvi zaposleni novinar, tehnik Janez Klanšek in Erna Deželak kot tajnica in napovedovalka so bili takorekoč na cesti in so začeli dobesedno znova. Na lastno pest in ob veliki podpori takratnega predsednika občine Marjana Učakarja so uspeli in ustanovili Zavod za informacijsko službo, ki se mu je pridružil Uradni vestnik občine Celje, ki ga je vodil Tone Maslo. To je pomenilo novo rojstvo Radia Celje.
15. februarja 1965 se je Radio Celje iz utesnjenih prostorov v Zdravstvenem domu preselil v vrhnje nadstropje celjskega Narodnega doma, kjer so za tiste čase oblikovali sodoben radijski prostor z dodatnimi prostori.
Leta 1967 se je Radio Celje ponovno združil z Novim tednikom, oba pa sta leta 1968 prišla pod okrilje Dela. Radio Celje in Novi tednik sta se kot TOZD Delo 30. aprila 1978 preselila v prostore, kje sta še danes, v Prešernovo ulico 19 v središču Celja.
Jeseni leta 1989 sta se začeli za Radio Celje in Novi tednik oblikovati novi programski in vizualni podobi, nastal je tudi novi logotip NT&RC.
Po požaru leta 1990 se je Radio Celje praktično na novo rodil.
1992 se je v oba medija uvedla računalniška tehnologija, leta 1993 pa se je Radio Celje z novo frekvenco 95,1 in novim oddajnikom povzpel na Boč.
Kot drugi radio v Sloveniji po Valu 202 smo uvedli tako imenovani radijski stik s poslušalci v svojih oddajah v živo, ki so v obliki okroglih miz obravnavale najbolj žgoča vprašanja Celja in občin celjske regije, v katerih so s telefonskimi klici lahko sodelovali tudi poslušalci. Radio je veliko postoril tudi na kulturnem področju. Znane so radijske igre iz prvih let obstoja radia, pa tudi iz zgodnjih 70. let, ko so na Radiu Celje svojo pot začeli mnogi uveljavljeni umetniki – Oto Pestner, Franjo Bobinac, radio je omogočal snemanja mladim perspektivnih glasbenim skupinam. Zelo veliko je radio naredil za družabno življenje in s svojimi akcijami vzpostavil tudi nekaj tradicionalnih prireditev, od javnih radijskih oddaj, prenosov slovesnosti, otroških prireditev, obiskov v porodnišnici, soorganizacije Tedna domačega filma, poročanja o Dnevih komedije…

Radio Celje ima danes status regionalne radijske postaje s posebnim pomenom. Njegovo najmočnejše orožje proti konkurenci je bogat informativni program s poudarkom na lokalni oziroma regionalni informaciji. Poslušalcem se poskušamo kar najbolj približati tudi z dobro in raznoliko glasbo ter zabavnimi nagradnimi igrami in akcijami.
Za objektivno obveščanje je bil Radio Celje nagrajen s srebrnim in bronastim celjskim grbom, v več kot 60-letni zgodovini pa je prejel tudi številna druga priznanja in nagrade.