Andraž Purg: Naprej se gradita strast in želja

11:23

Andraž Purg, fotograf naše medijske hiše, v teh dneh svojih dvajset fotografij razstavlja v velikem formatu na panojih sredi knežjega mesta. Razstavo je pripravil v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, ki je letos postavil tretjo serijo zunanjih panojskih razstav z naslovom Fotograf – trenutek – zgodovina. »Hvaležen sem arhivu in njegovemu direktorju Borutu Batagelju, da me je povabil k tej razstavi. Zelo je pomembno, da je razstava dostopna vsem in da so fotografije v velikem formatu,« je potrdil Purg predvidevanje, da je želja vsakega fotografa, da bi njegovo delo doseglo čim več ljudi.

Andraž Purg - 8.7.2019 poslana na NT
“Fotografija, ki me gane, mora v meni vzbuditi različna čustva. To je dobra fotografija. Občutki, ki se sprožijo, so že nad osnovnim merilom, kaj je dobro.”

Čeprav je s fotografijo in z željo po iskanju estetskih trenutkov povezan že od malih nog, se 42-letni Andraž Purg resneje s fotografijo ukvarja od leta 1998, povsem poklicno pa od leta 2004. Je eden tistih ljudi, ki se vedno bori s časom, vedno ga ima premalo, vedno je nekje prepozno, a pri fotografiranju je vedno v pravem času, ravno takrat, ko se trenutek svetlobe in premikanja ter položaj fotografiranja poravnajo na pravih položajih. Včasih se zgodijo te trenutne fotografije – še pogovor sva morala prekiniti, ker je moral ujeti barve neba po nevihti – a priznava, da res dobre fotografije naredi takrat, ko si vzame čas za portretiranca. To mu je najljubša zvrst zelo širokega pojma fotografije. »Rad se pogovarjam z ljudmi, jih poslušam, se zanimam zanje in zato vem, da se z mano sprostijo. Le tako lahko nastane dobra in sproščena fotografija. Mogoče bom kdaj imel priložnost narediti serijo portretov in bom za to dobil dovolj časa, da si bom s portretiranci dovolj blizu.«

V dolgoletni fotografski karieri je bil izbor dvajsetih fotografij zahtevno delo. Kako sta se odločila, katere fotografije bosta vnesla na razstavo?
Kot fotoreporter imam velik obseg del in bil sem v zagati, katere fotografije naj izpostavim. Ali naj bodo popolnoma nove, še iz neuporabljenega arhiva, ali bi uporabil fotografije, ki so že bile objavljene. Ker je bilo malo časa, sem se odločil za večino objavljenih fotografij. Te so bile objavljene na razstavah ali v medijih Mladina, Žurnal in Novi tednik.

Andraž Purg - 8.7.2019 poslana na NT
“Odzivi so večji od pričakovanja, tako da sem zelo vesel. Odzivi so tako pozitivni kot tudi negativni, kar je bil tudi namen. To je moja stalnica. Fotografija človeka ne sme pustiti brezčutnega, sploh tista, ki je objavljena na velikem formatu.”

Ali si kdaj želel, da bi se osredotočil na poseben žanr fotografije? Ti je nekaj, kar ti je bližje?
Seveda. Blizu so mi portreti. Navdih za dober portret je ameriška fotografinja Annie Leibovitz. Najprej sem delal slabe portrete, ki niso imeli v sebi sočnosti, iskric v očeh. Alberto Giacometti je vedno začel risati pri očeh. Če so oživele, je sliko obdržal in risal dalje, če niso, jo je zavrgel. Tako sem tudi jaz nadgrajeval portrete, brisal sem brezčutne in izpostavljal portrete, ki so imeli nekaj več.

Da narediš dober portret, moraš osebo bolje spoznati.
Rad razlagam, da moraš za to imeti čas. A v sedanjem hitrem ritmu življenja, kjer je čas vedno težava, je težka zadeva, ker je fotografija vedno manj vredna in moraš vedno več narediti za to, da preživiš. Nikoli ne grem pod normo tistega, da sem zadovoljen. Velik užitek se mi je pogovarjati z ljudmi, vsaj pol ure prej, da dobi kamera stik. Potem ni več veliko filozofije. Še vedno pa nimam toliko časa kot omenjena Annie Leibovitz, ko se je lahko po osem ur pogovarjala in ob tem psihoanalitično naštudirala osebo, da je naredila portret, ki je sodil k značaju portretiranca.

Andraž Purg - 8.7.2019 poslana na NT
»Estetika je bila vedno z mano. S starši sem veliko hodil na razstave in mi je bila kompozicija na fotografiji vrinjena podzavestno, zato mi je veliko lažje razumeti estetiko dvodimenzionalne fotografije.«

»Otrokom vedno rečem, da ni pomembno, s kakšnim aparatom fotografirajo, pomembna sta ideja in koncept, kaj boš fotografiral, sploh na začetku. Naprej se gradita strast in želja.«

BARBARA GRADIČ OSET
Foto: SHERPA

Daljši pogovor z Andražem Purgom si preberite v zadnji številki Novega tednika!

Deli