Bi bili pripravljeni pomoči potrebnim otrokom odpreti vrata doma in srce?

Na Celjskem pomanjkanje rejniških družin

15:17

Na celjskem centru za socialno delo se že nekaj časa srečujejo s pomanjkanjem rejniških družin in so tako prisiljeni ustrezne namestitve otrokom iskati v oddaljenejših krajih. K sodelovanju vabijo vse tiste, ki se čutijo sposobne in bi bili pripravljeni v svojo sredino sprejeti otroka, mu nuditi vso oporo in pomoč ter ljubezen.

Trenutno je v registru CSD Celje, ki dejavnost izvaja v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, vpisanih 22 rejniških družin. V rejništvu trenutno živi 46 otrok, ki jih spremljajo celjske svetovalne delavke. A kot ugotavljajo strokovni delavci, je rejniških družin na Celjskem premalo, zato so prisiljeni ustrezne namestitve otrokom iskati tudi v drugih krajih. »To zagotovo ni najbolje in lahko za otroke predstavlja še dodaten stres,« pravi Nataša Omladič Ograjenšek, strokovna delavka celjskega centra, ki se že več let ukvarja s področjem rejništva. »Kadar družin v okrožju ni oziroma za otroka ne najdejo ustrezne namestitve, to iščejo po vsej Sloveniji. A popolna menjava okolja je za otroka še toliko večji stres, zato se trudim primerno in varno namestitev, kjer se bo lahko otrok normalno razvijal in telesno ter dušno rasel, najti čim bližje kraja bivanja. Pomembno je, da otrok, če se le da, ob menjavi družine ne menja tudi vrtca in šole in da lahko ostane v stiku s prijatelji.« V Sloveniji je trenutno registriranih 615 rejniških družin.

banner-uniforest-prodajalna-husquarna-kosilnice-marec-2020

otrok in odrasel se držita za roke hodita po poti
Rejniki lahko otrokom, ki se znajdejo v stiski, pomagajo, da lahko srečno in pogumno stopajo v prihodnost.

Težka naloga, ki veliko zahteva in veliko da
Rejništvo je inštitucionalna dejavnost, ki skrbi za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini. CSD otroka, ki nima ustreznih pogojev doma, namesti v rejniško družino, ki poskrbi za varstvo in vzgojo otroka. Rejništvo naj bi bilo v osnovi kratkotrajno, dokler se razmere v domačem okolju otroka ne uredijo do te mere, da se lahko vrne domov. Otroci v rejništvu imajo praviloma stike s starši in z drugimi svojci. »Naloga rejniške družine je, da deluje kot družina, ki dopolnjuje biološko družino tam, kjer ta ne zmore, z njo sodeluje in ima do nje spoštljiv odnos,« je med drugim o rejništvu zapisano na spletni Rejniškega društva Slovenije.
Kot je pojasnila Nataša Omladič Ograjenšek, ob namestitvi otroka v rejništvo pristojni center ves čas sodeluje tako z matično kot rejniško družino. »V obliki pogovorov, obiskov in skupnih srečanj, ki jim pravimo individualna projektna skupina, v kateri sodelujejo tako starši, rejniki, strokovni delavec centra, šola oz. vrtec in tudi otrok, seveda odvisno od njegove starosti in sposobnosti razumevanja nastale situacije,« pojasnjuje sogovornica in poudarja, da je naloga centra, da podpira in koordinira izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih z rejniško pogodbo. »Podpira tako rejniško kot matično družino, to je izjemno pomembno.«
Vsak, ki stopa na pot rejništva, se mora, kot pravi sogovornica, zavedati svojih motivov za opravljanje te dejavnosti. »Opravljanje naloge rejnika je precej zahtevna naloga, saj rejnik ne sprejme samo otroka, ampak celotno njegovo matično okolje.« Predvsem je pomembno, da je rejnik sposoben velike mere empatije, da zna prisluhniti otroku, zaznati in prepoznati njegove stiske. Pomembno je, da se pri tem osredotoči predvsem na otrokove potrebe in ne na svoje, poudarja sogovornica. Pri tem je treba vedeti, da rejnik sprejme otroka v vzgojo in oskrbo in lahko sam odloča o zadevah, ki so dnevno pomembne. V vseh življenjsko pomembnih zadevah je potrebno še vedno soglasje oz. sodelovanje staršev.
Čeprav naj bi bilo rejništvo pravilom kratkotrajno, izkušnje kažejo drugače, pravi strokovna delavka s CSD Celje. »Z novo zakonodajo naj bi se rejništvo omejilo na tri leta, vendar če razmere v prvotni družini ne bodo urejene tako, da bi zagotavljale varen in ustrezen razvoj otroka ali mladostnika, se ta v to družino zagotovo ne bo vrnil in se bo v tem primeru rejništvo podaljšalo,« zakonske osnove pojasnjuje sogovornica, ki ugotavlja, da otroci pri nas v rejništvi praviloma ostajajo več let.

Zakone je treba brati v prid otrok
Na celjskem centru za socialno delo se trudijo, da naredijo, kar je v njihovi moči, da otrokom zagotovijo primerne pogoje za odraščanje, tako kar se tiče materialnih kot tudi psiholoških dobrin. Nataša Omladič Ograjenšek priznava, da ima včasih občutek, »da je zakonodaja pisana za starše in ne za otroke«. Kot pravi, je pomembno, da vsi otroku pomembni odrasli delujejo v njegovo dobrobit. Čeprav žal ni vedno tako.
Tudi zato, ker želijo »svojim« otrokom, kot imenujejo tiste, s katerimi delajo, nuditi karseda dobro oporo in jim najti res najboljše možno nadomestno domovanje v primarnem okolišu, so se odločili, da k sodelovanju povabijo vse, ki bi želeli nekomu pomagati, ki pri sebi čutijo dovolj energije, sposobnosti in zmožnosti.

Kdo je primeren rejnik?
Najpomembnejše lastnosti, ki jih mora imeti rejnik so sposobnost, želja in smisel za delo z otroki in mladostniki. Odločitev za rejništvo morajo sprejeti vsi člani družine, vključno z otroki.
Potrebni so tudi določeni formalni pogoji, med katerimi so bistveni, da rejnik je lahko polnoletni državljan Slovenije, ki ima končano najmanj poklicno izobraževanje in mu ni bila odvzeta roditeljska pravica. Vse našteto velja tudi za njegovega partnerja.
Poleg splošnih pogojev CSD pripravi še oceno primernosti rejnika glede na njegove motive, zaradi katerih se je odločil za izvajanje rejniške dejavnosti, in glede na dejavnike, ki bi lahko pozitivno oz. negativno vplivali na otrokov psihosocialni razvoj.

Kako postati rejnik?
Oseba, ki želi postati rejnik ali rejnica, poda vlogo na pristojnem centru za socialno delo, kjer se sproži postopek za pridobivanje dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Center pripravi oceno primernosti kandidata in njegove družine, ki jo posreduje komisiji pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Če komisija oceni, da kandidat izpolnjuje vse pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, ga napoti na usposabljanje. Po usposabljanju kandidat pridobi dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti.

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Foto: pixaby