Bolj nevarno kot v cerkvah in gostilnah?

9:39

Kako ste si minule tedne krajšali čas? Mnogi boste odgovorili, da ob gledanju filmov, poslušanju glasbe in branju knjig. Torej ob kulturno-umetniški ponudbi. Zdaj ko se spet vračata družabno življenje in gospodarstvo, mora imeti svoje mesto tudi kultura. »Družabno življenje se namreč dogaja v kinodvoranah, na koncertih in v gledališčih, gospodarstvo pa se ne oživlja zgolj z vlaganji v ceste, ampak ima kultura izkazano enega največjih multiplikativnih učinkov,« ugotavljajo slovenski kulturniki, združeni v trideset različnih organizacij, ki te dni opozarjajo na težave, ki so jih prinesli tedni, ko je javno življenje zamrlo. Ob tem se bojijo napovedi, da se izvajanje nekaterih kulturnih dejavnosti ne bo začelo niti v prihodnjih mesecih in da bo to pomenilo katastrofo za mnoge izvajalce in organizacije.
V Sloveniji je več kot tri tisoč ljudi samozaposlenih v kulturi. Sedanje razmere so jih močno prizadele, saj so jim onemogočile delovanje, ki jim zagotavlja preživetje, prvi napovedani ukrepi vlade pa po ocenah kulturnikov niso prinašali prave pomoči.
Kakšno je trenutno stanje in kaj so prinesle dopolnitev zakona, ki ureja pravico do izredne pomoči tudi za samozaposlene v kulturi? V Društvu Asociacija, ki povezuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju kulture in umetnosti, že od začetka epidemije poudarjajo, da bo kultura močno prizadeta in da kriza na tem področju ne bo trajala zgolj nekaj mesecev, ampak bo daljša, temu ustrezni bodo morali biti tudi ukrepi.
Zaskrbljenost samozaposlenih
»Trenutno splošno stanje med samozaposlenimi v kulturi je zaskrbljenost. Veliko poklicev je namreč vezanih na javne izvedbe, kot so na primer gledališke predstave, projekcije filmov in glasbeni koncerti. Ne glede na sproščanje ukrepov se predvideva, da bodo tovrstni tipi dogodkov dovoljeni med zadnjimi in še to verjetno v omejeni obliki. Tudi ko bodo sproščeni, ostaja velik vprašaj, koliko posameznikov se bo odločilo tovrstne prireditve sploh obiskati. Ob tem je od javnih kulturnih dogodkov odvisno veliko poklicev v kulturi, seveda so tu na prvem mestu ustvarjalci, a za tem tudi tehniki, kritiki, novinarji in drugi.«

Vračanje umetnosti s spleta v življenje
Da si čimprej želijo navodil, kako začeti oživljanje glasbene, gledališke in kinematografske dejavnosti, ki niso nič bolj nevarne, kot so na primer sproščeni verski obredi ali gostinska dejavnost, so ministru za kulturo Vasku Simonitiju in vladi pred dnevi pisali iz Hiše kulture Celje. Zavedajo se, da na odločanje o prioritetah pri sproščanju ukrepov poleg znanstvenih podatkov in metod pomembno vplivajo tudi pritiski interesnih združenj. »Tako imenovani kulturni sektor je v tem boju za naklonjenost politike in javnosti zagotovo zelo šibak, saj se morajo samozaposleni umetniki posvečati reševanju lastne eksistenčne problematike, javni kulturni zavodi pa morda kot del državnega aparata slednjega ne želijo dodatno obremenjevati.« Zato v dopisu poudarjajo vlogo nevladnih producentov, ki imajo pripravljen program in sredstva ter lahko prevzamejo pobudo pri postopnem oživljanju področja.

TC, foto: arhiv NT (SHERPA)

Več v tiskani izdaji Novega tednika.

Veronika Deseniska 343Stari grad je eno od prizorišč, kjer bi lahko ob primernih varnostnih ukrepih pripravili umetniške dogodke na prostem. Prizor je iz muzikala Veronika Deseniška v produkciji Hiše kulture Celje.

Deli