Danes v ospredju duševno zdravje mladih

6:00

Deseti oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Tak dan poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh pri preprečevanju, prepoznavanje in zdravljenju duševnih težav in motenj. Letos so v ospredju postavljeni otroci in mladostniki. Čeprav v zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu naraščajo in je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena, pa je področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj še vedno stigmatizirano, slabše dostopno in zapostavljeno.

To, da so oblike pomoči ob duševni stiski še vedno zelo težko dostopne, velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje otroštva in mladostništva.

splet-žalost
Foto: Pixabay

Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.

Govori Matej Vinko iz Nacionalnega inštituta RS za javno zdravje.

Čeprav večina otrok in mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj, to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja, pravijo na inštitutu. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima čustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov, slaba četrtina jih je poročala o občutkih depresivnosti, 28 odstotkov pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden. Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti, nervoznosti, razdražljivosti in potrtosti. Zaskrbljujoč je tudi vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov, saj o višjem zadovoljstvu z življenjem poročajo mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finančno dobro in ki imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev.

SŠol

Deli