Duševno zdravje še vedno odrinjeno na rob

8:00

10. oktober je razglašen za svetovni dan duševnega zdravja. O tem, da gremo z zlomljeno nogo k zdravniku, z zlomljeno dušo pa za štiri stene, smo pred časom pisali tudi v Novem tedniku.

child-sitting-1816400_960_720

Diabetes, neurejen krvni tlak, nevarno zvišan holestorol … Vse te tegobe sodobnega načina življenja rešujemo bolj ali manj na očeh družbe. Duševne motnje in različne motnje razpoloženja niso nič manj pogoste, a so za prizadetega precej bolj obremenjujoče. Zakaj smo še vedno prepričani, da bodo tovrstne težave izginile, če jih bomo dovolj dolgo ignorirali?

Statistika pravi, da se vsaka tretja slovenska družina na takšen ali drugačen način sooča s težavami v duševnem zdravju. Do štirinajstega leta se jih razvije kar polovica, do 24. leta tri četrtine. Zato je toliko pomembneje, da smo na duševne težave pozorni že zelo zgodaj. Tovrstne težave namreč pomenijo kar 15 do 20 let krajšo življenjsko dobo. V Evropski uniji si vsakih devet minut ena oseba vzame življenje. In pri samomorih gre pogosto prav za predhodne težave v duševnem zdravju. Pri tem ne moremo spregledati, da nas duševno zdravje letno stane od tri do štiri odstotke bruto družbenega proizvoda. Na evropski ravni to za vsako gospodinjstvo pomeni 2.200 evrov. Da bi o teh težavah več vedeli, jih hitreje prepoznavali in da bi predvsem znali poiskati pomoč, je zaživel tudi program Omra. Gre za niz izobraževalnih delavnic, jedrnatih in preglednih publikacij ter spletni portal za opismenjevanje o motnjah razpoloženja. Zaradi slabših kazalnikov je dejaven v severovzhodni Sloveniji, med drugimi tudi v večjih mestih v naši regiji.

Dr. Liljana Šprah: »Ljudje se še vedno zelo obremenjujejo s tem, kaj bodo rekli drugi. Imeti težave v duševnem zdravju je za marsikoga še vedno isto kot biti nor. O tem področju ljudje vedo premalo. Mnogi ne vedo, da je bolezen ozdravljiva ali vsaj obvladljiva, da obstaja cela vrsta učinkovitih rešitev. Da ljudje kljub tem težavam lahko živijo normalno in zadovoljno.«

»Ko si človek zlomi nogo, natančno ve, kaj mora storiti in kako približno bo potekalo zdravljenje,« pravi psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. »Ker je duševnih motenj precej več kot zlomljenih nog, si res želim, da bi ljudje to prepoznali in poiskali pomoč. Tako mnogi trpijo leta in leta.«

Dr. Duška Knežević Hočevar: »Duševno zdravje je vso zgodovino od vseh zdravstvenih težav najbolj stigmatizirano. In zato se ljudje še vedno prepogosto bojijo poiskati pomoč.«

Več informacij in usmeritev najdete na  https://www.omra.si/

Deli