Glasba mu pomeni več kot razkošno življenje

14:07

Ko je obiskoval nižjo glasbeno šolo, ni veljal za nadarjenega učenca, pravzaprav je bilo ravno nasprotno. Razmišljal je celo, da bi se izpisal iz glasbene šole. Glasbeni svet je v novi luči doživel, ko je s klarineta presedlal na saksofon in ko ga je v roke dobil pravi profesor. Njegovo življenje so za vedno spremenile tudi plošče Charlieja Parkerja. Džez ga je posrkal vase. Ko je začel improvizirati, se je sprva počutil, kot bi hodil po tankem ledu. Trdo je delal, imel je neizmerno željo, da bi se predstavil občinstvu. »Našel sem vsako luknjo, kjer bi rekli, no, pa igrajte,« pravi Jure Pukl. Velenjčan, ki že vrsto let živi v New Yorku, danes velja za enega najbolj ustvarjalnih džez saksofonistov mlajše generacije.

Študiral je klasičen saksofon na Dunaju in na Konservatoriju za glasbo v Hagu. Mojstrski študij je opravil na kolidžu Berklee v Združenih državah Amerike, magistriral je na Akademiji za glasbo v Gradcu. Gostuje na številnih glasbenih turnejah, festivalih in koncertnih prizoriščih v Združenih državah, Aziji in Evropi. Doslej je izdal osem samostojnih albumov, pri številnih je sodeloval tudi kot gostujoči glasbenik. Za ustvarjanje na džezovskem področju je leta 2015 prejel eno najvišjih domačih umetniških in kulturnih nagrad, nagrado Prešernovega sklada. Je programski vodja Max klub Jazz festivala Velenje. V sklopu festivala je bila v začetku marca tudi Kreativna jazz klinika, ko je Pukla obiskala tudi naša ekipa. Takrat se je družil s približno 70 glasbenimi navdušenci, željnimi novega znanja. »Ko se ukvarjam z mladimi, ki si želijo življenje, ki bi se vrtelo okrog glasbe, sem zelo pazljiv. Pazim na to, kako predavam, kakšna je energija med mano in študenti. Zavedam se, da lahko mladega človeka dodobra usmerim v določeno smer glasbe, zato sem previden,« je opisal svoje občutke glede vodenja delavnice, kjer je nekoč kot mlad glasbenik sodeloval tudi sam.

Od leta 2002 živite v Združenih državah Amerike. Vas je ideja o selitvi čez lužo prevzela že, ko ste prejeli štipendijo za mojstrski študij na kolidžu Berklee?

Moj študij na Berkleeju je bil pravzaprav začetek študija džeza, ko sem ravno končal študij klasičnega saksofona. V džezu sem bil že kar globoko. Različnim šolam sem pošiljal svoje posnetke, želel sem iti še drugam. Dunaj je postal premajhen, kar se tiče pridobivanja novega znanja in izkušenj igranja z drugimi glasbeniki. Ko sem dobil štipendijo za Berklee, sem se preselil v ZDA. Vedel sem namreč, od kod prihaja ta glasba. Raziskoval sem, katere šole imajo najboljše programe ter najbolj priznane profesorje. To je bilo odločilno.

Kako ste si nato utrli pot do odrov, kamor so povabljeni le največji zvezdniki džezovske glasbe?

Že med šolanjem sem želel čim več nastopati, hotel sem se predstaviti. Zavedal sem se pomena iskanja priložnosti, kjer bi lahko igral. Džez mi namreč pomeni prav to – igranje v živo. Našel sem vsako luknjo, kjer so rekli, no, pa igrajte. Na začetku sem veliko igral tudi zastonj ali pa sem še sam vložil kaj, da sem sploh lahko nastopal. Gre za manjše galerije, študentske klube, kjerkoli so rekli da, sem se vključil in pripeljal s seboj glasbenike. Mislim, da se to dolgoročno obrestuje. Mladi danes morda izgubijo potrpljenje, ker ne dobijo takoj vsega serviranega na pladnju. Njihova pričakovanja so višja, kot so trenutne ponudbe, seveda so pomembni tudi znanje in izkušnje. Treba je biti vztrajen. Bolj pomembno je, da imaš v glavi jasno začrtano svojo pot kot cilj. Torej da se odločiš za nekaj in nenehno delaš v tej smeri, kljub preprekam, ki te doletijo. To so dejavniki, ki te izoblikujejo in ki ti po določenem času nudijo več priložnosti za boljše nastope, za bolj priznane odre.

TINA STRMČNIK
Foto: GrupA

“Moja pričakovanja niso takšna, da bi imel hišo s tremi nadstropji, bazen in podobne stvari. Glasba mi pomeni več kot razkošno življenje. Seveda moraš to sprejeti, če se želiš ukvarjati z džezom, ki mu jaz pravim bolj podzemna umetnost.”

Več preberite v Novem tedniku!

_L3U2249
Jure Pukl na drugi strani Atlantika gradi uspešno glasbeno kariero. Rad se vrača v domače Velenje, kjer programsko vodi Max klub Jazz festival in enotedensko glasbeno delavnico Kreativna jazz klinika. »Med to glasbeno delavnico in mano je čustvena vez. To delavnico sem namreč obiskoval, ko jo je še vodil Boško Petrović, priznan hrvaški vibrfonist, džezist in podpornik džezovske scene. On je bil eden tistih, ki so me v začetnem razvoju močno navdušili za to glasbo.«

_L3U2279
“Čez nekaj tednov bo izšel njegov deveti album. »Plošče sem začel snemati zelo hitro, morda prvih treh ne bi smel posneti ali izdati (smeh). A ni mi žal, saj je to obdobje, ki sem ga živel in ga ovekovečil z izdanim albumom.«