Kaj pa boste vi danes naredili za naš planet?

10:27

Po vsem svetu danes obeležujemo dan Zemlje, letos je ta še posebej posvečen zaščiti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Smo v obdobju največjega izumrtja vrst v zadnjih 60 milijonih let, hitro izgubljanje pa je posledica človeške dejavnosti, so opozorili koordinatorji dneva, Earth Day Network. Dobra novica je, da lahko stopnjo izginjanja še vedno upočasnimo, številne ogrožene vrste pa lahko okrevajo. A delovati moramo skupaj, poudarjajo.

svet na dlaniZemlja ponuja izjemno pestrost rastlin in živali, pišejo v organizaciji Earth Day Network. Vendar smo ljudje naravno ravnovesje stoletja neizprosno rušili. Zdaj se svet sooča z najvišjo stopnjo izumiranja bitij od izginotja dinozavrov pred 60 milijoni let. Pomembna razlika je, da je tokrat za izumiranje kriv človek in ne naravni pojav. Naravo in njene prebivalce najbolj ogrožamo s povzročanjem podnebnih sprememb, sekanjem gozdov, gostim prometom, nezakonitim lovom in netrajnostnim kmetovanjem.

Med najbolj ogroženimi bitji so čebele, žirafe, kiti, koralni grebeni, sloni, številni insekti, ptice in ribe, pa morski psi, želve in velike opice ter premnoga drevesa in druge rastline. Naravovarstveniki svarijo, da ima vsaka rastlinska in živalska vrsta pomembno in nenadomestljivo vlogo v zapletenem prepletu življenja na Zemlji. Zato jih moramo zaščititi. Dobra novica je, da lahko izumiranje še upočasnimo ter da si lahko ogrožene vrste še opomorejo.

Da si lahko vsi, vladne in nevladne ustanove ter posamezniki, vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, so ob dnevu Zemlje spomnili tudi na ministrstvu za okolje in prostor. »Imamo samo en planet, ki si ga delimo z raznovrstno rastlinsko in živalsko populacijo, katere je zaradi našega ravnanja vedno manj. Vse oblike življenja so enakovredne in neprecenljive! Spremenimo naše ravnanje, da na koncu ne ostanemo sami,« je pozval minister za okolje in prostor Simon Zajc.

Zavod za varstvo narave je med drugim opozoril na metulje, saj državni monitoring izbranih vrst kaže na alarmantno stanje vrst, kot so barjanski okarček, strašničin in temni mravljiščar ter gorski apolon. »Pri nekaterih od teh vrst je stanje kritično ali se temu približuje, kar pomeni, da jih v naslednjih 10 do 20 letih, če se bodo trendi nadaljevali, sploh ne bomo več imeli,« so posvarili.

Ekipa projekta Life Artemis, ki jo sestavljajo Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod Symbiosis in Zavod za gozdove Slovenije, pa je spomnila, da lahko domorodne vrste ogrožajo tudi tujerodne vrste – živali in rastline, ki smo jih k nam namerno ali nenamerno prinesli iz tujih krajev. »Ko boste letos izbirali rastline za vrtove, pomislite tudi na naravo. Ponudba v vrtnih centrih je dovolj pestra, da lahko kot odgovorni potrošniki izberemo neinvazivne rastline,« so izpostavili.

Ideja za obeležitev dneva, posvečenega okolju, se je sicer porodila ameriškemu senatorju iz Wisconsina Gaylordu Nelsonu, potem ko je videl posledice ogromnega razlitja nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969. 22. aprila 1970 se je tako 20 milijonov Američanov podalo na ulice, v parke in avditorije in zahtevalo varno okolje in trajnostno ravnanje z njim. Masovni protesti so pripeljali do ustanovitve ameriške Agencije za varovanje okolja (EPA) in sprejetja zakona o čistem zraku, čisti vodi in ogroženih vrstah.
Leta 1990 je bil dan Zemlje prvič globalen, mobiliziral je 200 milijonov ljudi v 141 državah in znova pripeljal okoljska vprašanja na globalno politično agendo. Dandanes ga obeležujemo po vsem svetu, po oceni Earth Day Network v skoraj 200 državah. Prihodnje leto bomo proslavili 50. obletnico prvega dneva Zemlje.

Preberite še:
Ob dnevu Zemlje zasadili sadna drevesa

LKK, STA, foto: pixaby

banner-ntrc-martinovanje