Kdo in kdaj bo saniral kupe nevarne zemlje?

Sanacija Bukovžlaka predvidoma prihodnje leto

9:09

CELJE – Sanacija šest hektarjev velikega območja v Bukovžlaku pri Celju, ki je tudi predmet tožbe Evropske komisije proti Sloveniji, se bo predvidoma začela v začetku prihodnjega tedna, je na zadnji seji celjskega mestnega sveta napovedala predstavnica okoljskega ministrstva Bernarda Podlipnik. Ocenjena vrednost sanacijskih del znaša približno štiri milijone evrov. Kdaj bodo odgovorni poskrbeli za sanacijo kupov nevarne zemlje, ki so nastali ob obnovi železniške proge, še ni znano.

Onesnažena zemlja pri tovorni postaji Začret - 21.2.2020 poslana na NT
Kdaj bo država poskrbela za ustrezno sanacijo skoraj 40 tisoč kubičnih metrov nevarne zemljine, še vedno ni povsem jasno. So pa na ponjavi, ki vsaj delno ščiti pred raznosom strupov v okolje, po vseh teh letih že nastale luknje. Če ne bo poskrbljeno za predelavo zemljine, bo očitno treba zamenjati zaščitno folijo. (Foto: SHERPA)

Po besedah Podlipnikove morajo biti dela v Bukovžlaku, kjer so v preteklosti večinoma nelegalno nasuli 150 tisoč kubičnih metrov nenevarnih odpadkov, končana do konca julija prihodnje leto. Doslej je okoljsko ministrstvo za različne analize in izdelavo idejnega projekta sanacije Bukovžlaka porabilo 1,5 milijona evrov.
V Mestni občini Celje so ob tem ponovno poudarili, da si že vrsto let prizadevajo za celovito sanacijo Celjske kotline. »Že večkrat smo državo opozorili, da je sanacija potrebna in da lokalna skupnost sama tako obsežnega okoljskega projekta finančno ne bo zmogla. Postopki sanacije tal na onesnaženih območjih so namreč kompleksni in poleg velikih finančnih vlaganj zahtevajo vključitev različnih strok, medresorsko usklajevanje ukrepov in tudi izvedbo zahtevnih administrativnih postopkov različnih državnih ustanov.« Da je sanacija degradiranih območij Celjske kotline resnično zapletena, je ocenila tudi Podlipnikova, ki opozarja, da območje Stare cinkarne, ki je onesnaženo z nevarnimi odpadki, zahteva poseben način sanacije.

banner-uniforest-prodajalna-husquarna-kosilnice-marec-2020

Do kdaj še »okrasni« kupi?
Celjski župan Bojan Šrot je na zadnji prejšnji teden izkoristil prisotnost predstavnice okoljskega ministrstva in jo povprašal, do kdaj bodo Celjani še morali gledati s folijo pokrite velike kupe nevarne zemlje. Gre za 30 do 40 kubičnih metrov lomljenca, ki so ga odstranili pri prenovi železniške proge Celje–Zidani Most.
Podlipnikova je dejala, da je to vzorčen primer, kako se v Celju ne sme graditi in obnavljati. »Gradnja je v Celju specifična. Za vsako gradnjo oziroma gradbeni poseg je treba predvideti, da lahko pri tem naletimo na nevarne ali nenevarne odpadke. Zato je treba predhodno imeti pripravljen načrt ravnanja s tem – kam, kako in na kakšen način se bo te odpadke pravilno in zakonito ter na okolju prijazen način odstranilo.« Poudarila je, da je pri tovrstnih zadevah zakonodaja jasna in da določa, da mora za odpadek poskrbeti investitor. V tem primeru je to država oziroma v njenem imenu direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki je železniške tire obnavljala s pomočjo evropskega denarja. DRSI je sicer že leta 2018 izbrala najugodnejšega ponudnika za predelavo odpadkov, in sicer podjetje, ki je pred leti le streljaj stran že saniralo 15 tisoč kubičnih metrov zemeljskih izkopov, ki so bili zaradi visokih vsebnosti onesnažil uvrščeni med nevarne odpadke. A zaradi spremembe zakonodaje naj ta tehnološki postopek ne bi bil več ustrezen.

Cinkarna Celje kupi zemlje
Pogled iz zraka na nevarnodržavno okrasje v Celju. (Foto: GrupA)

LKK, Foto: SHERPA, GrupA