Kdo se boji presoje na ustavnem sodišču in zakaj?

Ustavno sodišče bo predvidoma v četrtek obravnavalo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto od Šentruperta do Velenja.

11:01

To se v zadnjih dneh sprašujejo člani Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v torek, dva dni pred dnem, ko naj bi o usodi trase odločalo ustavno sodišče, sklicala sestanek z župani štirih občin, ki ležijo na trasi bodoče hitre ceste: Polzele, Braslovč, Velenja in Šmartnega ob Paki. Ker je šlo – tako pravijo na ministrstvu – za sestanek interne narave, nanj niso bili povabljeni predstavniki civilnih iniciativ, ki omenjeni trasi ves čas nasprotujejo in vedno glasneje opozarjajo tudi na vedno manj prikrite pritiske na lokalne oblasti. Na Polzeli in v Braslovčah so po sestanku sklicali izredni seji, ki pa so jih zaprli za medije.
Jutri bo morda dan D glede usode hitre ceste od Velenja do Šentruperta. Ustavno sodišče bo na redni seji predvidoma obravnavalo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Velenje–Šentrupert, ki je del tako imenovane tretje razvojne osi do Koroške. Gre za ključno odločitev glede trase, ki že leta razburja predvsem prebivalce Spodnje Savinjske doline.

T tretja os 5
Hitra cesta po trasi F2-2 bi močno zaretala v pobočje svete gore Spodnje Savinjčanov, Goro Oljko. Pod seboj bi pokopala tudi številne stanovanjske hiše. Kar nekaj teh so lastniki zgradili po tem, ko jim je ministrstvo zagotovilo, da ceste tukaj ne bo.

V Združenih civilnih iniciativah Savinjske doline so pred dnevi opozorili, da se vedno bolj stopnjujejo pritiski na župana občin, ki sta pred letom podpisali zahtevo za presojo ustavnosti. Novoizvoljeni Braslovški župan Tomaž Žohar, ki svojega mnenja o tretji razvojni osi pred volitvami ni nikoli povsem razkril, ampak ga je povezoval z voljo večine občanov, navedb o pritiskih še v petek ni želel komentirati. Bolj zgovoren je bil njegov izkušenejši kolega, župan Polzele Jože Kužnik, ki je vsa namigovanja o pritiskih zavrnil. »Nikakršnih pritiskov ni, čeprav bi si mogoče želel, da bi bili. Saj bi to pomenilo, da si nekdo želi, da se vse skupaj premakne z mrtve točke. Tako pa se ne premakni niti v eno niti v drugo smer. In to ni dobro,« je dejal Kužnik in zatrdil, da v občini niso spremenili stališč glede trase hitre ceste skozi dolino. »Mi pri svojem stališču vztrajamo. Ne nasprotujemo vsem trasam. Nasprotujemo pa načinu umeščanja trase F2-2. Postopki države oziroma državnih pristojnih ustanov niso bili korektni in transparentni, celo niso bili skladni z zakonodajo.«

Najprej na ministrstvo, nato na izredno sejo
Oba župana, tako Žohar kot Kužnik, sta se v torek odzvala vabilu na sestanek ministrice za infrastrukturo. Alenka Bratušek, s katero so se predstavniki civilnih iniciativ skušali neuspešno sestati že nekajkrat, sicer ni nikoli pretirano skrivala želje, da bi z občinama dosegla dogovor in bi ti umaknili zahtevo po ustavni presoji.
Na Polzeli je bila še isti dan sklicana tudi izredna seja občinskega sveta, zaprta za medije in občane. V Braslovčah bo izredna seja danes. »Izredno sejo sem sklical, takoj ko smo se dogovorili za sestanek, ker je občinski svet tisti, ki mora biti seznanjen z vsemi podrobnostmi. Stališče občine se v tem času ni spremenilo. Bil sem kritičen do marsikoga oziroma sem vselej jasno povedal tisto, kar razmišljam. Še vedno ostajam odprt in sem se pripravljen pogovarjati o vsem in tako bo tudi naprej,« je še pred sestankom v Ljubljani in izredno sejo doma povedal Kužnik, ki tako kot Žohar glede torkovega sestanka pri ministrici ni čutil pritiska. »Po lokalnih volitvah je Občina Braslovče dobila novega župana in občinski svet. Moja odgovornost je bila, da sem o tej točki seznanil nove svetnike, ki so o tem ponovno odločali,« je sklic izredne seje pojasnil Žohar.

FB_IMG_1556040882153
Takole so člani Združenih civilnih iniciativ Savinjske čakali na razplet izredne seje na Polzeli, ki jo je župan Kužnik povsem zaprl za javnost. Z odločitvijo svetnikov so bili ob koncu zadovoljni.

Presojo še naprej prepuščajo ustavnemu sodišču
Župan Kužnik je izredno sejo povsem zaprl za javnost, z razlago, da ne bi ta kakorkoli vplivala na svetnike. Ti so o tem ali naj občina vztraja pri ustavni presoji razpravljali dobro uro. Po naših informacijah ob koncu do glasovanja sploh ni prišlo. Polzelski svetniki so se odločili, da so premajhna institucija, da bi lahko presojali o tem, zato to še naprej prepuščajo ustavnemu sodišču. Ob enem so izpostavili, da v letu in pol do njih ni pristopil nihče od odgovornih, zato dva dni pred odločitvijo ustavnega sodišča, svojega mnenja ne mislijo spreminjati.
Podobno odločitev gre pričakovati tudi v Braslovčah. Svetniki in del javnosti, mediji so namreč znova izključeni, bodo o tem razpravljali ob 17. uri.

Umik zahteve v zameno za ureditev cest in nadzorni položaj?
Župana morda ne čutita posebnih pritiskov glede svojih odločitev, bi ju pa lahko premamile ponudbe, ki jih je neuradno zanju oziroma za njuni občini pripravilo ministrstvo. Kužniku naj bi ministrstvo ponudilo celovito obnovo državne ceste od Polzele do Velenja, ki uradno velja za najslabšo v državi. Za njeno obnovo se polzelska občina sicer zavzema že leta, a država zanjo še ni našla denarja. Po dolgih letih obljub jo je državna direkcija za infrastrukturo letos začela obnavljati po delih. Med občani je zaokrožila tudi neuradna informacija, da naj bi Alenka Bratušek polzelskemu županu, ki je diplomirani inženir tehnologije prometa, ponudila mesto v novi sestavi nadzornega sveta Darsa. Sedanjim članom se bo septembra iztekel mandat. Dolgo pričakovana obnova državnih cest naj bi dobila krila tudi v Braslovčah. Ministrstvo bi lahko tako v kratkem izpeljalo kar dva za domačine pomembna projekta: obnovo dela državne ceste Letuš–Velenje in rekostrukcijo mostu v Letušu.

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Foto: arhiv NT (SHERPA) in FB

banner-ntrc-martinovanje