Ob Hudi jami Teharski park pozabljen?

7:10

Civilna pobuda, Teharje muzej genocida in katarze, se je v torek odzvala na odločitev ministrstva za delo, ki je objavilo razpis za začetek ureditvenih del v Hudi jami, kjer so posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev. Te bodo po načrtu ministrstva prepeljali v grobnico v Maribor, kjer bo poskrbljeno za dostojni pokop žrtev. Franc Zabukovšek iz civilne pobude je menil, bi s tako zamišljenim projektom v Hudi jami, spominski park na Teharjah še naprej ostajal pozabljen in neurejen.

Predstavitev stališč civilne pobude Teharje, Muzej genocida in katarze: z leve, Franc Zabukovšek, Janez Lampret, dr. Milko Mikola, Alenka Pustinek in Stanko Kračun.
Predstavitev stališč civilne pobude Teharje, Muzej genocida in katarze: z leve, Franc Zabukovšek, Janez Lampret, dr. Milko Mikola, Alenka Pustinek in Stanko Kračun.

Kot je povedal Janez Lampret, ki je po Zabukovškovih besedah eden najbolj zaslužnih za spominski park v Teharjah, je tam od štirih predvidenih korak ureditve po načrtih arhitekta dr. Marka Mušiča, zaenkrat narejen le en delni korak. »Stanje v Teharjah je bolj podobno zmazku, ki ničemur ne služi,« je bil kritičen Lampret.

Zgodovinar dr. Milko Mikola, je opozoril, da na mestu spominskega parka v Teharjah ni nobene oznake, ki bi govorila o tem, da so tam bili povojni poboji, v katerih je umrlo od 4 do 5 tisoč ljudi, pretežno pripradnikov domobrancev. »Spominski park Teharje se je že toliko utrdil v zavesti ljudi, da bi moral postati simbol vsega zla, ki se je po vojni zgodil v Sloveniji. Na tem mestu je že postavljen spomenik, manjka samo še grobnica, kamor bi prepeljali posmrtne ostanke zlasti iz Hude jame,« je povedal Milko Mikola.

Poleg ustreznih oznak in imen, bi morali izdati tudi brošuro, ki bi verodostojno prikazala tedanje dogodke in pripraviti vodenja po parku, za kar bi moral po besedah Milka Mikole skrbeti Muzej novejše zgodovine Celje.

Zamisli, da bi na Teharjah uredili kostnico s posmrtnimi ostanki žrtev povojnih pobojev nasprotuje Roman Leljak, tudi član društva Huda jama, ki je s svojimi članki in knjigami konec osemdesetih prvi odkrival povojne dogodke na tem območju.

»Teharsko taborišče je za vsako ceno treba urediti. Osebno imam pomisleke glede grobnice: zavedati se moramo, da je pod spomenikom vsaj deset do petnajst metrov smeti. Posmrtnih ostankov nazaj na smeti ne smemo voziti«, je prepričan Leljak.

V Sloveniji je sicer evidentiranih 600 grobišč povojnih pobojev.

ROBERT GORJANC

Foto: RG